Kdorkoli je Oliverja dobro poznal, o njem govori v presežnikih. S tem se strinja tudi priznani glasbenik Oto Pestner, ki ga je novica o smrti dalmatinske legende pretresla. Na Oliverja bo imel vedno zgolj lepe spomine.
V nedeljo je prišla žalostna novica, da nas je zapustil legendarni glasbenik Oliver Dragojević. Kako se je vas dotaknila?
Bil sem zelo šokiran, vsekakor je odšel prezgodaj, vendar življenje teče naprej. Vse ima svoj čas. Na moje sodelovanje z Oliverjem je vezanih veliko lepih spominov.
Bila sta dolgoletna prijatelja, ki sta skupaj tudi pela. Se morda spomnite svojega prvega srečanja z Oliverjem – kdaj in kje je bilo?
Najino prvo srečanje sega v leto 1972, ko sva se spoznala na Splitskem festivalu, kjer sva nastopila vsak s svojo skladbo. Ko sva se spoznala, sva si bila takoj simpatična in takrat me je povabil k sebi v studio v Splitu, kjer sva naredila več kot 20 demoposnetkov za bodoče hite, ki jih je pripravil Zdenko Runjić. Takrat je bil njegov prvi hišni komponist, ki je med drugim napisal tudi Vjeruj u ljubav. Zelo žal mi je, da teh posnetkov ni več.
Sta bila z Oliverjem v zadnjem letu še kaj v stikih?
V zadnjem času sva se zaradi bolezni slišala bolj malo, ker je bil tudi manj v Sloveniji. Nazadnje sva dlje govorila lani, ko sem dopustoval na Šolti. Oliver je priplul mimo s svojo barko in sva se takoj poklicala, da sva se pogovorila. To je bil moj zadnji daljši pogovor z njim, kmalu zatem pa sem izvedel za njegovo bolezen.
Vi ste ga poznali zelo dobro. Kaj je vaš najlepši spomin na Oliverja?
Zagotovo so najlepši spomini z najinih skupnih nastopov, ki jih je bilo kar nekaj. Skupaj sva nastopila na koncertu v puljski Areni, Oliver pa je gostoval tudi na koncertu ob moji 40. obletnici v Celju. V spominu mi je ostalo tudi zelo zanimivo srečanje v studiu leta 1999, ko sva 20 let po originalu snemala priredbo Vjeruj u ljubav in sva eno kitico odpela v slovenščini.
