Starostno degeneracijo makule, v nadaljevanju SDM, opisujejo kot »civilizacijsko bolezen«, pri kateri začnejo propadati celice v makuli oziroma rumeni pegi, ki odloča predvsem o našem drobnem vidu majhnih črk in predmetov. Običajno se pojavi pri starejših osebah, na srečo pa jo pogosto opazijo zdravniki že pri očesnem pregledu, še preden se vid poškoduje. Seveda lahko še največ, da bi bolezen preprečili, storite sami, in sicer tako, da opustite kajenje, redno telesno vadite in se zdravo prehranjujete.
Ne spreglejte znakov
Tudi SDM, podobno kot številne težave z očmi, je neboleča. Običajno prizadene obe očesi, toda pogosto enega precej prej kot drugega. Ker dobro oko »nadomešča« prizadeto, lahko ostane SDM skrita več let. A težava je v tem, da so možnosti za uspešno zdravljenje, ko že opazite poslabšanje vida, majhne.
Preberite tudi: Dieta zoper škodljive vplive sonca. Kliknite TUKAJ!
Med zgodnjimi znaki te okvare so težave pri osredotočanju pri natančnih nalogah, na primer pri branju in šivanju, moten vid ali če vidite ravne črte kot valove oziroma so v središču vidnega polja motne. Barve se zdijo manj svetle, morda s težavo prepoznavate majhne predmete ali obraze. Sčasoma boste v središču slike opazili črn madež ali temno pego.
Kaj povzroča SDM?
Znanstveniki še niso odkrili, kaj povzroča SDM, predvidevajo pa, da gre za mešanico genskih in okoljskih dejavnikov. Poznamo tudi obliko SDM, ki prizadene otroke in mladino - ta se imenuje makularna distrofija. Domnevajo, da so za nastanek odgovorni tudi prosti radikali oziroma stranski proizvodi celičnega metabolizma, ki lahko poškoduje DNK. Rumena pega z intenzivno presnovno aktivnostjo tvori veliko prostih radikalov. Če se jih ne nevtralizira, denimo antioksidanti, vitamini in minerali iz hrane, lahko postopoma poškodujejo celične mrežnice. To bi lahko pojasnilo, zakaj sončna svetloba in sevanje pospešujeta propad rumene pege.
Posledice SDM
Če se SDM ne zdravi, postopno privede do izgube središčnega vida, s čimer onemogoči natančno delo in povzroči izgubo barvnega vida. Ljudje, ki so ga že izgubili, to primerjajo z gledanjem stare fotografije, ki bledi. SDM ne povzroča popolne izgube vida, periferni vid namreč ostane povsem nedotaknjen. To pomeni, da lahko s SDM še vedno samostojno hodite, ne morete pa več pisati, brati in voziti.
Zdravljenje degeneracije makule
Poznamo dve obliki starostne degeneracije makule: suho in vlažno. Prva je pogostejša in ni tako resna kot vlažna. Pri njej se majhni kosi maščobnih oblog nalagajo v mrežnici pod rumeno pego in mrežnico stanjšajo, kar privede do postopnega poslabšanja središčnega vida. Na srečo suha oblika SDM napreduje počasi, spremembe pa so običajno dokaj blage in le redko vodijo v popolno izgubo vida. Za zdaj pravo zdravilo za suho SDM še ne obstaja, domnevajo pa, da so zelo koristni antioksidanti iz prehrane in vitaminskih dodatkov. Zdrava prehrana je bistvenega pomena. Redno torej opravljajte očesne preglede, saj se suha oblika lahko razvije v resnejšo, a vseeno prav tako ozdravljivo, vlažno obliko.
Le desetina bolezni je agresivnejše, vlažne oblike. Pri njej pod rumeno pego zrastejo tanke krvne žilice, iz katerih pogosto izteka tekočina, ki se strjuje za mrežnico in poškoduje vid v nekaj tednih ali mesecih. V središču vida se pojavijo sive pege, ki se sčasoma povečujejo, dokler vid ni uničen.
A če vlažno SDM odkrijete dovolj zgodaj, jo lahko upočasnite ali zaustavite z eno od naslednjih metod:
- Fitodinamična terapija (FDT) je primerna le za redke bolnike, saj vključuje vbrizganje na svetlobo občutljivega pripravka v roko. Ta nato s krvjo potuje v očesne žilice. Z nizkoenergijskim laserjem brez toplotnega učinka osvetlijo oko in aktivirajo pripravek, ki žilice uniči, ne da bi poškodoval okoliško tkivo.
- Relokacija makule oziroma kirurška prestavitev makule je zelo specializirana operacija, ki je primerna za redke bolnike s SDM, a je razmeroma uspešna.
- Anti-VEGF terapija je dokaj nova, pri njej pa bolniku v oči vbrizgajo blokator proteina VEGF, ki sodeluje pri nastanku novih krvnih žil v rumeni pegi. S tem sredstvom zavrejo rast novih poškodovanih krvnih žilic. Zdravljenje poteka pod skrbnim nadzorom oftalmologa. Ponavljati ga je treba večkrat na teden do šest tednov, kar lahko traja do dveh let.
Dobri obeti
Terapija anti-VEGF je mono spremenila obete za bolnike z vlažno obliko SDM. Pri več kot 90 odstotkih bolnikov namreč ustavi propad vida, v četrtini primerov se vid celo izboljša, kar nakazuje, da lahko zdravljenje popravi nastalo škodo.
Za zdravljenje starostne degeneracije makule sta registrirani tudi biološki zdravili, po katerih ima velika večina bolnikov zelo zdrav vid. Biološka zdravila so zelo draga in niso dostopna vsem, vseeno pa obstaja upanje, da bo v širši uporabi vsaj cenejše zdravilo.
Transplantacija matičnih celic
V prihodnosti bodo morda imeli bolniki s katero izmed oblik SDM možnost popolne ozdravitve zaradi revolucionarne angleške raziskave. Uspešno so namreč že vsadili človeške matične celice v mrežnice prašičev, kar je pomemben korak do cilja, to je zamenjave izrojenih celic. Ekipa je že dokazala, da terapija z menjavo bolnikovih celic deluje. Matične celice so veliko bolj prilagodljive, zato strokovnjaki verjamejo, da bo tehnika stabilizirala in povrnila vid večini bolnikov, ki so ta čas slepi zaradi SDM.
Nahranite si oči
Rumena pega je v resnici rumene barve, saj vsebuje veliko naravnih pigmentov luteina in zeaksantina, zaradi katerih so buče oranžne in koruza rumena. Oba sta zelo koristna za oči, zato sta oranžno in rumeno sadje na vrhu seznama najpriporočljivejših hranil. Na dan moramo zaužiti vsaj pet obrokov sadja in zelenjave. Dobri viri luteina in zeaksantina so zelenjava s temno zelenimi listi (zeleni ohrovt, brstični ohrovt, špinača, zelje, brokoli), sladka koruza, buče, oranžne paprike, kivi, temno grozdje in zelena. Vsebujejo jo tudi rumenjaki. Borovnice povečujejo pigmentacijo rumene pege, spodbujajo prekrvitev mrežnice in izboljšajo vid v temi. Še »presenečenje«: kozarec rdečega vina ni dober zgolj za srce, koristi tudi očem. Če si ga privoščite redno, vsak dan, boste zmanjšali ogroženost kar za petino, zasluge pa gredo flavonoidom, ki jih sicer najdete tudi v nekaterih vrstah zelenjave, zelenem čaju in kakavu.
Bogat vir očem prijaznih antioksidantov so:
vitamin A: rumenjak, ribje olje, sir;
beta karoten: marelice, korenje, buče, zeleni ohrovt, špinača in druga temnolistna zelenjava;
vitamin C: agrumi in sokovi iz njih, jagode, kivi, zelene paprike, krompir in temnolistna zelenjava;
vitamin E: polnozrnati izdelki, rastlinsko olje, margarina, oreščki in semena;
selen: meso, ribe, maslo, brazilski oreščki, avokado in leča;
cink: ostrige, ribe, arašidi in sončnična semena.
