Pozdravljeni! Že dolgo berem vaše članke, novice, knjige, in sem se končno odločila tudi v praksi preizkusiti prednosti samooskrbe, ki jih tako živo opisujete. Kjer je volja, se hitro odpre tudi pot, res neverjetno – le povedala sem na glas sosedi, da bi rada imela vrt, pa so se že oglasili drugi sosedje, da mi z veseljem odstopijo svojega, ker si je gospa zlomila kolk in bosta onadva to leto bolj po termah in na rehabilitacijah. Ker sta oba stara čez 80 let, bosta zelo vesela, da plevel ne požre vsega, kar sta dolga leta ustvarjala. Dobila sem v uporabo celo njihovo lopo z vsem možnim orodjem, samokolnico, postavljen kompostnik, nekaj sadnih dreves ... Pa še vse brezplačno ... no, seveda jim bom odstopila del pridelane zelenjave in sadja. Kot vidite, sanjsko! Edina težavica je, da moj hrbet in kolena »stavkajo«. Imam šele 55 let, pa ne zdržim niti pol ure v prepognjenem položaju. Vse me že boli in sem tako lesena, da je za nikamor. Zvečer ne morem zaspati, dokler ne popijem kakšne protibolečinske tablete. Čez dan pa mažem sklepe s protibolečinsko kremo. Premišljujem, ali sploh ima smisel vztrajati. Kaj mi bo zdrava zelenjava, če bom zraven »pozobala« toliko strupov v obliki protibolečinskih tablet in mazil? Po drugi strani pa ne bi rada vsega kar spustila iz rok, ker takšne priložnosti zagotovo ne bom dobila dvakrat. Pa še odnehati na pol sezone, ko je že vse skoraj v fazi pobiranja, se mi zdi neumno. Skratka, vesela bom vaših nasvetov, kako naj si ta prehod na samooskrbni življenjski slog naredim manj boleč.
Renata iz Mozirja
Resničnost reka »Kar ne uporabljamo, peša« odkrijemo šele, ko se začnemo ukvarjati s kakšno aktivnostjo, ki zahteva uporabo mišic, ki so bile doslej zapostavljene. Ne vem, kako ste živeli prej, gotovo pa gibov, ki jih terja delo na vrtu, telo ni vajeno in je mišice treba dodatno okrepiti, podmazati in nahraniti. Kljub temu da si mnogi predstavljajo, da sem zrasla med rožami, je tudi moja razvojna pot peljala iz pisarn in sivih velemest nazaj v naravo, na kar telo sploh ni bilo pripravljeno, zato dobro poznam ta občutek, ko glava hoče, telo pa ne zmore.
Na silo ne gre. Tako kot ni dovolj, da se predsednik vlade odloči, da bo jutri vsa Slovenija nekaj spremenila, te moči nimajo niti naši možgani. To, da se je glava odločila za samooskrbo, terja veliko fizičnih sprememb, ki se morajo izvesti na ravni celic. Če so te doslej bile navajene pisarne, drugačnih gibov, drugačne hrane in celo drugačnega zraka – bodo nekaj časa stokale in zahtevale nazaj stari sistem opis del in nalog. Naj vas ne preseneti, da telo stavka, ko od njega želimo nekaj drugega od tistega, na kar je navajeno. Zato se je treba sprememb lotiti taktično in vztrajno. Slogan habsburške monarhije je bil: Z vztrajnostjo in doslednostjo. Šeststo let so učili svoje tlačane, kaj morajo početi, in številna njihova pravila in principi zato delujejo še danes, kljub temu da monarhije že eno stoletje ni več. Torej ne obupajte, ker ne gre čez noč. Namesto da si rečete, tega še vedno ne zmorem, si povejte: »Danes je že malo bolje kot včeraj.« Počasi se daleč pride!
Preberite tudi: feng šuj: preženimo slabe energije iz našega doma. Kliknite TUKAJ!
Izogibajte se daljšega časa v enem položaju. Delo na vrtu zahteva položaje, ki jih telo večine ljudi ni več vajeno. Čepenje, prepognjenost do tal, lopatanje ... vse to so gibi, ki so v sodobnem času postali pozabljeni, zato so tudi mišice, ki jih pri tem potrebujemo, precej atrofirale. Potrebna sta čas in vztrajnost, da se ponovno okrepijo. Pravijo, da sodobni urbani človek uporablja le desetino mišic, ki so jih uporabljali naši pradedje in prababice. V le nekaj generacijah smo izgubili več, kot smo v milijonih let pridobivali. Človek ima 640–850 mišic in vsako opravilo zahteva svoj set oziroma kombinacijo izbranih mišic.
To, da lahko hodite pet ur, ni prav koristno, ko se odločite prekopati vrt ali populiti plevel, ker takrat pridejo na vrsto druge mišice, ki se pri hoji niso okrepile. Če za kakšno opravilo potrebujemo tri mišice, ki so v formi, in eno, ki je do zdaj bila spregledana in neuporabljena, bo naše zmogljivosti določala ravno najslabša, ker bo začela boleti in onemogočati nadaljevanje.
Da vas potolažim, najtežje je na začetku, ker mišica že po kratki obremenitvi preskoči v tako imenovano anaerobno delovanje, ki ustvarja kisline – te čutimo kot bolečino. Ko bo mišica okrepljena, bo prenesla tudi več čezmejnih obremenitev. Če bi se izrazila s številkami, mišico, ki ima moči za deset, lahko obremenite za 11, pa bo vse v redu, ker je to le deset odstotkov čez njene kapacitete. Če mišico, ki ima trenutno moči za eno enoto, obremenite za dve, pa vas čaka hudo trpljenje, ker ste jo preobremenili za sto odstotkov.
Vsako pretiravanje preobrazbo telesa le podaljša, ker se telo izčrpava v saniranju vnetja. Da varno pridete od točke A (kjer ste zdaj) do točke B (kjer želite biti), potrebujete čas in vztrajnost.
Pomembno je, da gib izvajate čim pogosteje, vmes pa telesu daste dovolj časa za počitek. Torej, namesto da se spravite prekopati ves vrt v enem dnevu, raje vsak dan obdelajte samo eno gredico. Namesto da tri ure pulite plevel, počnite to dvakrat ali štirikrat na dan po 15–20 minut.
Ne zalivajte celotnega vrta naenkrat, ker bodo tako roke zelo dolgo čezmerno obremenjene. Raje zalijte tretjino vrta zdaj, čez nekaj ur drugo tretjino in proti večeru tretjo. Ali vsaj vmes med nošenjem vode počnite še kaj manj obremenjujočega. Opravili boste enako delo, razlika v obremenjenosti mišic pa bo zelo velika.
Zamenjajte položaj. Tudi zaradi svojega bolečega hrbta sem ugotovila, da plevel lahko pulimo prepognjeni, lahko čepimo, smo na kolenih ali sedimo na stolčku. Idealno je, če kombiniramo vse možnosti, ker vsaka sprememba razbremeni ene mišice in obremeni druge. Kolobarjenje med mišicami pa prepreči hitro preobremenitev, ki ga ustvari prisilna drža.
Bremena vedno razporedite na obe roki. Namesto ene velike kangle, koša ali zalivalke imejte dve majhni. To vas bo prisililo, da vsako breme razdelite na obe roki. S tem bodo enakomerno obremenjene tudi noge in hrbtenica – manj bo nepotrebnih bolečin.
Na vrt nikoli dehidrirani. Več svežega zraka, več gibanja in več sonca pomeni tudi večjo porabo vode. Ta je še največja v začetku, ker nas vsak napor hitro prepoti – kar se bo zmanjševalo s pridobivanjem kondicije. Če smo dehidrirani, se ožamejo tudi amortizerji v naših sklepih in med vretenci v hrbtenici. Zamislite si, da je med vsemi sklepi vlažna spužva, ki skrbi za to, da se kosti ne bodo drgnile druga ob drugo. Če je spužva suha, svoje zaščitne naloge ne more opraviti. Zato imamo občutek, da delamo na suho: ko počepnemo, pa komaj vstanemo in obratno. Spomnite se, da povečate vnos vode in elektrolitov, in bo vse teklo veliko bolj gladko.
Preprečite vnetja. Na to, kako hitro se bodo vaše mišice vnele, lahko vplivate tudi sami. Vnetja namreč sprožajo nekatere snovi v telesu, če je teh manj ali če jih blokiramo, bo tudi vnetje precej manjše. Podobno, kot če bi smodnik namočili in se potem ta ne vžge, lahko tudi telo prepojimo s snovmi, ki močno zavirajo nastanek vnetja.
Na tem področju so preverjeno učinkovite nekatere začimbnice, kot so kurkuma in ingver v kombinaciji z malo popra. Že kurkuma in ingver skupaj delujeta za polovico močneje, kot bi vsaka zase, ko pa jima dodamo še malo popra, bo izkoristek kurkumina (aktivne učinkovine kurkume) za 2000 odstotkov oziroma dvajsetkrat večji.
Seznam protivnetno in protibolečinsko delujočih začimbnic se s tem ne konča. Vnetja zavirajo tudi vražji krempelj, galgant, žajbelj, ožepek, janež, klinčki, koromač, lovor, majaron in meta. Kako jih pravilno uporabiti, je natančno opisano v knjigi Ščepec vedenja.
Da preprečimo nalaganje mlečne in drugih kislin, ki izzivajo tako imenovani »musklfiber« in bolečine v mišicah, je dobro takoj po večjem naporu telo oprhati z zelo vročo vodo ali si narediti toplo kopel. Toplota namreč pospešuje razgradnjo mlečne kisline v mišicah. Zato pomaga tudi savna.
Zelo učinkovito razkroj mlečne kisline pospeši arnika, zato je gel iz arnike ali kakovostna tinktura odlično sredstvo, s katerim se namažemo čim prej po obremenitvi in tako preprečimo vnetje mišic.
Pospešite obnovo. Ker želite od svojega telesa več, mu več morate tudi dati. Predvsem vam bo hvaležno, če mu priskrbite več nujnega gradbenega materiala za hitro obnovo in popravila tkiv. Nekatere molekule, kot je denimo kolagen, so zelo zapletene in se z leti pojavijo težave pri njegovi pridelavi. Zato telesu lahko pomagamo z večjim vnosom.
Na hitrejšo regeneracijo in večjo prožnost tkiv vplivajo predvsem glukozamin, kolagen, hiularon, magnezij, silicij, vitamin E ... Na trgu je veliko naravnih pripravkov in celo mešanic za ta namen. Pomembno je, da poiščete res naravne izdelke z dobro razpoložljivostjo. Ker gre za snovi, ki jih morajo naša prebavila predelati, predno jih vgradimo, je v primeru, da vam prebavni organi niso v polni formi, dobro takšna prehranska dopolnila uživati v že fermentiranih oblikah, ali skupaj s probiotiki in encimi.
Protibolečinska pomoč iz narave. Ob vpoštevanju naštetih nasvetov verjetno ne boste več potrebovali pomoči protibolečinskih sredstev. Če bi bolečine vseeno vztrajale, pa je bolj modro poklicati na pomoč naravne rešitve. Kot v zadnjem času ugotavljajo tudi znanstveniki, te po svojih močeh ne zaostajajo za sinteznimi sredstvi, hkrati pa so veliko bolj varne, ko gre za neželene stranske učinke.
Ena izmed zelo dragocenih rastlin na tem področju je gabez. Številne študije (Predel et al., 2005.), ki jih navaja monografija o gabezu Evropske agencije za zdravila (EMA), dokazujejo, da je gabezovo mazilo hitrejše in celo učinkovitejše pri blaženju bolečin od gela z aktivno učinkovino diklofenak.
Druga klinična študija, ki jo navaja EMA (Grube et al., 2007), je raziskovala učinke gabeza (trikrat na dan 2 g mazila) na osteoartritis kolena. Raziskava je bila dvojno slepa in kontrolirana s placebom. Trajala je tri tedne in je vključevala 220 pacientov povprečne starosti 58 let. Vizualno izboljšanje v skupini, ki je uporabljala pravo gabezovo mazilo, je bilo 54,7-odstotno, v skupini, ki je uporabljala placebo, pa je bilo izboljšanje le 10,7-odstotno.
Intenziteta bolečine se je v skupini, ki je uporabljala pravi pripravek, s srednje boleče premaknila na blago boleče pri 47,1 odstotka pacientov. V placebo skupini pa je o zmanjšani bolečini poročalo 21,3 odstotka uporabnikov. Razlika med skupinami pa je še naraščala z dnevi uporabe pripravka.
Tretja klinična študija se je nanašala na učinke gabezovih izvlečkov na akutno bolečino v zgornjem ali spodnjem delu hrbta. Tudi ta je bila dvojno slepa, randomizirana in izvedena s kontrolno skupino. Izvajali so jo na 120 moških, starih v povprečju 37 let, ki so uporabljali gabezov pripravek trikrat na dan po štiri grame. V petih dneh se je bolečina pri tistih, ki so uporabljali posebni gabezov izvleček, zmanjšala za 95,2 odstotka, v placebo skupini pa se je intenziteta bolečine zmanjšala za 37,8 odstotka (Giannetti et al., 2010).
Četrta študija je bila po obliki odprta, v njej pa je sodelovalo 162 zdravnikov, ki so spremljali 492 pacientov z bolečinami v mišicah in sklepih. Opazovali so stanje po dvotedenski uporabi mazila, ki so ga pacienti nanašali en- do trikrat na dan. V tem času se je bolečina pri počivanju in premikanju zmanjšala v povprečju za 45–47 odstotkov. Jutranji občutek otrdelosti sklepov, ki je prej trajal 20 minut, pa se je skrajšal za povprečno tri minute. Več kot 2/3 udeležencev v tej študiji je lahko zmanjšalo ali celo prenehalo uporabljati nesteroidne antirevmatike ali druge protibolečinske zdravila. (Vir za vse štiri raziskave: EMA Assesment report on Symphytum officinale L., radix.)
Želite ali morate? Ne pozabite, da je ta vrt vaš peskovnik, v katerem lahko ustvarjate, eksperimentirate, opazujete in ob tem vam narava vrača z zdravjem in sanjskimi okusi. Vsa čarovnija izgine, ko se v glavi rodijo besede – »moram ali zamujam«. Resnično je pomembno imeti lastne misli čvrsto na vajetih. »Želim si danes populiti ta plevel« daje energijo, »Moram danes populiti ta plevel« pa jo jemlje. »Joj, kako bo lepo, ko ta grm malo obrežem,« nas motivira. »Joj, pa še ta razraščeni grm je treba obrezati,« pa le dodaja kamne v naše žepe.
Še hujše je, če se ujamemo v pričakovanja drugih, kar se v vašem primeru lahko hitro zgodi, saj lastniki vrta verjetno imajo pričakovanja, ki jim želite ustreči. »Kaj, če bodo videli, koliko plevela je zdaj na vrtu,« je misel, ki obremenjuje in krade energijo. Težko bi našli osebo, ki je ne najeda nelagodje ob pogledu na zapleveljen vrt. Pa smo ponovno pri dokazu, kako vztrajnost deluje – četudi negativno. Ali ste vedeli, da so dolga stoletja župniki pridigali, da je vrt ogledalo duše in da plevel na vrtu pomeni grehe na duši? Zdaj veste, od kod se je vzela potreba po nenehni vojni z rastlinami, ki so ožigosane kot plevel, kljub temu da so pogosto koristnejše in bolj zdrave od tistih, ki jih ujčkamo.
Da preprečite takšno hitro praznjenje baterij, ne pustite razumu, da vam dela seznam vsega, kar še niste in kar morate. Predno se lotite vseh zaostalih nalog, se sprehodite po vrtu in si dovolite nekaj minut, da sami začutite, česa bi se najraje lotili. Ko to naredite, počakajte, da od znotraj pride impulz, česa bi se naprej lotili. In dokler to delate, NIKAKOR ne pomislite na to, kaj še morate narediti potem.
Kot vidite, samooskrba ni le znati pridelati solato ali paradižnik. Veliko težja vaja je, kako biti samooskrben z lastno energijo. Če vas bosta poganjala navdih in veselje, potem energije ne bo zmanjkalo in boste lahko odkrili samooskrbo v polnem pomenu te besede.
