Kitajci so pregledali in analizirali podatke šestih raziskav, v katerih je sodelovalo 138.782 ljudi. Preučevali so povezavo med stresnim delom in nevarnostjo za kap. Ocena je temeljila na dveh dimenzijah dela: psihološki zahtevnosti in nadzorom nad delom. Psihološka zahtevnost pomeni časovni pritisk, psihično obremenjenost in odgovornost. Nadzor nad delom pa pomeni, koliko nadzora ima delavec nad odločitvami v zvezi s svojo nalogo. Ugotovili so, da so močno obremenjeni uslužbenci, ki imajo malo nadzora nad odločitvami v zvezi s svojim delom, v za 22 odstotkov večji nevarnosti za kap kot tisti, ki so manj obremenjeni in imajo večji nadzor nad odločitvami. V prvi skupini so natakarji, medicinske sestre in negovalke, v drugi pa arhitekti in znanstveniki. To so le nekateri poklici, saj je v obeh skupinah še precej drugih. Rezultati so tudi pokazali, da stresno delo povzroča ishemično možgansko kap, kar pomeni, da je posledica krvni strdek. Ženske so v večji nevarnosti kot moški.
Stres lahko povzroči vnetje. Strokovnjaki pravijo, da je povsem možno, da stres povzroča vnetje v telesu, kar pa poleg možganske kapi lahko sproži tudi srčni infarkt. Žal je za mnoge ljudi stres pri delu neizogiben. Vsak si lahko vsaj delno pomaga sam, da ga omeji in je škoda čim manjša. Najpomembneje je imeti zdrave prehranjevalne navade in biti redno telesno dejaven. Ljudje s stresno službo bi se morali zavedati svojega krvnega tlaka (ga opazovati v mislih), jesti čim bolj zdravo hrano in redno telovaditi.
Na začetku letošnjega junija so raziskovalci s švedske univerze na evropskem kardiološkem kongresu predstavili raziskavo o tem, kako stresna služba vpliva na srce. Rezultate bodo objavili tudi v strokovni reviji Evropskega združenja za kardiologijo (European Society of Cardiology). Tudi Švedi so postavili podobna merila kot Kitajci: koliko dela ljudje opravijo pod pritiskom in kakšna je raven odločanja v zvezi z njihovim delom. Dr. Eleonor Fransson, avtorica raziskave, je povedala, da je nekaj služb oziroma delovnih mest izrazito stresnih z zelo malo možnosti za odločanje v zvezi z delom. Tako je, na primer, delo za tekočim trakom (kjer običajno delodajalci postavljajo norme), voznik avtobusa, tajnice, medicinske sestre in negovalke. To delo nekdo seveda mora opraviti, vendar pa bi delodajalci morali poskrbeti, da je stres čim manjši. Drugače povedano, opravljali naj bi ga tisti, ki delo obvladajo in so zaradi tega pod manjšim pritiskom. Delavci morajo imeti dovolj odmora med službo, delodajalci pa naj bi jih poslušali, če imajo v zvezi z delom kakšne predloge, ideje, kako bi si delo olajšali.
Stres povzroča atrijsko fibrilacijo. Stalen stres povzroča atrijsko fibrilacijo, najpogostejšo motnjo srčnega ritma, ki ima zelo tipične znake: srce podivja (nekaj trenutkov bije hitreje in močneje, čemur pravimo palpitacije), človek se počuti oslabel, utrujen, omotičen, ima kratko sapo, težje diha. Atrijska fibrilacija povzroči za od 20 do 30 odstotkov vseh kapi in precej poveča nevarnost za prezgodnjo smrt. Do leta 2030 naj bi na svetu imelo atrijsko fibrilacijo med 14 in 17 milijonov ljudi. Ta bolezen ima zelo resne posledice in se je ne sme jemati zlahka. Zato se strokovnjaki kardiologi trudijo, da bi našli načine, kako jo preprečiti.
Jahači za mizo. Med poklici, ki najbolj škodijo zdravju srca, so »jahači za mizo«, se pravi ljudje, ki pri svojem delu presedijo dolge ure. Število teh poklicev se povečuje, saj mora marsikdo ure in ure preživeti pred računalnikom, kar poveča nevarnost, da se razvijejo bolezni srca, pravi dr. Martha Grogan, kardiologinja na kliniki Mayo v ZDA. Ni še jasno, zakaj, vendar lahko dolgotrajno sedenje povzroči zmanjšanje občutljivosti za inzulin in encime, ki običajno razgrajujejo maščobe.
Med za srce škodljivimi poklici so tudi reševalci, gasilci, vozniki avtobusov, novinarji, uslužbenci, ki delajo v izmenah (zdravniki, kirurgi in drugi zdravstveni delavci), natakarji, ki delajo za točilnim pultom (strežejo v glavnem pijače, koktajle in podobno). Zanje so se razmere nekoliko izboljšale s prepovedjo kajenja v takih lokalih. Nevaren poklic imajo delavci na mostovih in v predorih (vdihujejo veliko plinov, predvsem ogljikovega monoksida).
Raziskovalci na univerzi Harvard pa so objavili, da je povezava med stresno službo pri ženskah in srčno-žilnimi boleznimi zelo močna. Raziskava z naslovom Women's Health Study (zdravje žensk) je zajela več kot 17.000 zaposlenih žensk. Ugotovili so, da so tiste z napornimi in bolj stresnimi službami v za 40 odstotkov večji nevarnosti za srčne bolezni (kar vključuje infarkt oziroma potrebo za operacijo z obvodom). Ženske, ki se bojijo, da bi izgubile službo, imajo pogosto povišan krvni tlak in maščobe v krvi. Mnoge med njimi so tudi pretežke.
Kako prepoznate stres pri delu
Srce vam divja, dlani se vam potijo, krvni tlak se vam močno poveča. Počutite se utrujene in »zmačkane«, kot po »prekrokani« noči. Na prijatelje in družinske člane renčite kot razdražen pes. Težko zaspite, težko se koncentrirate. Kar naprej se vam ponavljajo prehladi in viroze vseh vrst ter trajajo dlje kot običajno. »Samozdravljenje« vključuje posodico sladoleda ali dodaten kozarec vina, kar si namreč zaželite in kar ni priporočljivo. To je lahko le občasno in traja le nekaj dni. Drugače je, če ste v stresu kar naprej. Telo sprošča stresne hormone, kot sta adrenalin in kortizol, da bi vam pomagali opraviti nalogo. Če se to dogaja dan za dnem dlje časa, je telo preplavljeno s temi hormoni in jih začne spreminjati v holesterol, to pa lahko vodi v bolezni srca. Če vam služba povzroča hud stres, bo najbolje, da razmislite o drugih možnostih ali pa se naučite, kako stres čim bolj obvladati.
Je nevarnost mogoče napovedati?
Ali je vaše zdravje v nevarnosti, lahko preverite s krvno preiskavo, imenovano PLAC-test. V njej vam izmerijo količino encima, imenovanega Lp-PLA 2, ki nastaja, kadar so arterije vnete in lahko maščobne obloge (plak) počijo. Ko nastane razpoka, se nad njo naredi krvni strdek, ki lahko arterijo zamaši, kar povzroči večino srčnih infarktov in nekatere vrste možganskih kapi. Človek sam ne more zaznati vnetja v arterijah, ta krvni test pa ga zazna. Več ko imate encima Lp-PLA2, večja je nevarnost za infarkt ali kap. Na spletnih straneh Cleveland Clinic, ene najbolj znanih klinik za preprečevanje in zdravljenje bolezni ožilja in srca, je zapisano, da te teste delajo rutinsko. To posebej velja za bolnike, ki so v srednje veliki nevarnosti za kap oziroma infarkt, pa jim še niso predpisali agresivnejših terapij za zmanjševanje tveganja. Če imajo bolniki povišano raven tega encima v krvi, okrepijo preventivne ukrepe. Dr. Stanley Hazen, vodja oddelka za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo na Cleveland Clinic, pravi, da je še vedno visok krvni tlak največja nevarnost za kap, vendar zgolj merjenje krvnega tlaka ne zadostuje za ugotavljanje, kdo je v večji nevarnosti.
Pa tudi to ni dovolj, saj je pomembno tudi merjenje ravni maščob v krvi, pa tudi sladkorja (ocenjevanje za sladkorno bolezen) in drugih običajnih pokazateljev morebitnih bolezni srca in ožilja. Dr. Hazen pravi, da če vedo, kateri bolnik je v večji nevarnosti za kap ali infarkt, so korak bliže temu, da to preprečijo.
Pri nas, kakor smo izvedeli, takega testa rutinsko ne delajo.
Kaj lahko naredite sami
Dihajte globoko, da možgani dobijo čim več kisika. Med delom večkrat vstanite in se sprehodite. Svoje delovno mesto poživite z rastlinami in svetlimi barvami, če je to seveda možno. Osredotočajte se na eno stvar v trenutku. Priznajte si uspešnost, ko nalogo opravite.
Dr. Redford Williams, vodja oddelka za vedenjsko medicino na znani ameriški univerzi Duke, svetuje, da si najprej zastavite nekaj vprašanj: ali vam stres povzročajo probleme pri opravljanju nalog v službi? Se težko osredotočate? Se tudi vaši sodelavci počutijo enako? Ali stres vpliva na vaše družinsko življenje? Se zadirate na družinske člane? Se izogibate prijateljem ali pa se prepirate zaradi malenkosti? Ali vse to vpliva tudi na vaše telesno zdravje? Se počutite utrujene? Vam prijatelji in družinski člani govorijo, da niste več »ta pravi«?
Dr. Williams pravi, da je predvsem od vas odvisno, kako se boste lotili tega problem. Včasih sta zaskrbljenost in jeza posledici nerešenega problema, ki ga nosite v sebi. Nikar se ne zadržujte, spregovorite o njem, povejte to tistemu, ki ga najbolj zadeva. Največkrat je to vaš predpostavljeni. Poskušajte se čim mirneje pogovoriti z njim. Kadar so zaposleni sposobni take mirne komunikacije, lahko težave hitro zgladijo. To se potem pozna: zaskrbljenost se zmanjša, tudi depresivnost, zniža se krvni tlak. Dr. Williams svetuje tudi, da se takrat, ko ste prosti, pozabavate. Počnite, kar vas veseli, pojdite na sprehod v naravo, lovit ribe, ukvarjajte se s športom, ki ga imate radi. Skratka, delajte tisto, kar vas veseli in sprošča. To je daleč najboljše zdravilo zoper stres in njegove posledice.
