Vsi jih poznamo, skušnjave namreč, kajti maja in junija, ko so vrtovi zaradi bujnega cvetja in zelenja najlepši, si ob ogledu sosednjih vrtov in vrtnarij zaželimo, da bi tudi sami na domači vrt posadili vse, kar smo lepega videli in doživeli. Brezglavo kupujemo in se hvaležno zahvaljujemo sosedom, znancem ter lastnikom vrtov, ki smo jih obiskali, za podarjene sadike, čeprav niti ne vemo, kje bi jim na vrtu lahko našli prostor. Skupaj tlačimo rastline, ki gredo in ki ne gredo skupaj, ustvarjamo otočke sredi trate, ki so kasneje videti kakor izgubljena piščeta sredi ceste, ali jih, posajene v cvetlične lonce, češ, enkrat jih bomo že posadili, prekladamo sem in tja, ne da bi zares vedeli, kaj sploh želimo z njimi narediti oziroma kam jih posaditi.
Seveda je vrt lastnikova pravica in z njo lahko dela, kar se mu zahoče, pa vendar je vrt lepši, če pri njegovem urejanju in zasaditvah upoštevamo vsaj nekaj osnovnih pravil in se tako približamo tistim vrtovom, ki jih tako zelo občudujemo, ne da bi se sploh vprašali, zakaj so takšni, kakršni so.
Majhni vrtovi, ki jih je pri nas največ, potrebujejo drugačno obravnavo kakor veliki. Tudi če je vrt majhen, na njem uredimo zaplato trate, ki površino optično poveča, grede z rastlinami pa umaknimo na rob trate, torej ob ograjo, steno vrtne ute ali zgradbe. Grede bodo tako postale nekakšen okvir, ki bo uokvirjal osrednjo ploskev, torej trato. Najprej na gredo posadimo visoke rastline, na primer trave, katerih valovanje bo poskrbelo za razgibanost, obenem pa lahkotnost njihovih bilk ustvari čudovito ozadje za rastline, posajene pred njimi. Pred trave posadimo modro cvetoče trajnice, na primer ostrožnike in zvončice, saj je znano, da modra barva daje občutek globine, zaradi česar je še kako dobrodošla prav na majhnih vrtovih. Rob grede, ki meji na trato, zasadimo s trpežnimi nizko rastočimi trajnicami. Z njimi ustvarimo čipkasto obrobo, obenem pa si olajšamo košnjo s kosilnico, saj rob trate ni viden in zato ne potrebuje posebne obravnave.
Na velikem vrtu si lahko privoščimo večje zasaditve. Osnovna ploskev naj bo še vedno trata, ki pa jo grede ne samo obrobljajo, temveč jo v nepravilno zasnovanih dolgih gredah ali gredi kakor polotoki tudi prekinjajo. Pravzaprav naj bo vse ena sama greda, iz katere na enem ali več mestih, odvisno od velikosti travne površine, v trato sega njen podaljšek. Ne delajmo otočkov s posameznimi rastlinami, temveč si dajmo duška pri zasaditvi podolgovatih gred. Ker so površine velike, bi se, če bi na njih rasle samo trajnice, nekako izgubile, zato moramo na grede posaditi tudi večje rastline. V poštev pridejo vrste iglavcev z zanimivo rastjo, ki poskrbijo, da je vrt tudi pozimi videti zanimiv, manjša drevesa, na primer okrasne japonske češnje, japonski javorji, ali nam ljube grmovnice.
Pri bolj romantičnih lastnikih lahko gredo prekinjajo vrtnice vzpenjavke, ki obraščajo kovinsko ali leseno ogrodje in tako poskrbijo za prav poseben videz celote. Okoli teh osnovnih rastlin, ki tvorijo ogrodje, posadimo trajnice. Ne sadimo jih posamič, temveč eno vrsto rastlin posadimo v večji skupini, vsaj tri do pet skupaj, s čimer poskrbimo, da so opazne in je celota videti bolj ubrana. Skupine trajnic lahko prekinjamo tudi z nizko rastočimi grmovnicami, na primer z vrtnicami, hortenzijami in podobnimi. Trato, enako kakor na majhnih vrtovih, obrobimo z nizko rastočimi trajnicami, ki poskrbijo za nenasilen prehod od trate do drugih rastlin na gredi.
Ne glede na to, kako bomo oblikovali zasnovo vrta, pa moramo v prvi vrsti upoštevati njegove naravne danosti, kot so vrsta tal, osončenost, izpostavljenost vetru, povprečje padavin na posameznem območju (na primer na Gorenjskem drugače kakor v Primorju ali na Krasu) in zimske razmere, ki tudi niso povsod enake. Pozanimajmo se, v kakšnih razmerah rastline, ki smo jih izbrali za svoj vrt, dobro uspevajo, in se prepričajmo, ali jim to lahko nudimo, oziroma ali so na vrtu zahtevani pogoji izpolnjeni. Rastline bodo sicer rasle povsod, toda bolj občutljive bo uničila že prva huda zima, vlagoljubne rastline bomo morali neprestano zalivati in že teden dni odsotnosti je lahko problematičen. Posajene v neustrezno vrsto tal bodo sicer rasle, toda vsako leto bodo bolj hirale, na koncu pa jih bo pobralo. Ker so poletja vse bolj vroča in sušna in nič ne kaže, da bi bilo v prihodnosti lahko bolje, se raje odločimo za rastline, ki dobro prenašajo muhe dolgih vročih poletij, niso pa občutljive tudi glede vrste tal, le voda v njih ne sme zastajati. Na splošno z njimi ni veliko dela, tako da lahko mirne duše odidemo na dopust ali izlet. Na fotografiji so le nekatere od »vročih« rastlin: kadulje, rmani, ameriški slamniki, lilije, okrasni pelini, oblasti bodoglavci, heleniji, sončna očesa in nekatere trave.
