Ta trenutek v mojem stanovanju: stopim v jedilnico in se najprej zazrem v madeže na steni, ki so jih naredile umazane otroške roke. Še ena od stvari, ki jih moram dodati na seznam nujnih opravil: »Prebeliti jedilnico!« Če bi obhod nadaljevala, bi bil spisek verjetno z vsakim korakom daljši. »Popraviti povešena vratca omare, pobrisati prah s televizorja, omesti pajčevine v kotu dnevne sobe …« In zvečer, še komajda pri sebi zaradi utrujenosti, ki jo povzroča nenehno pehanje za popolnostjo, bi se lahko samo še zjokala. Ali pa raje, in kar je veliko bolje: zares kaj ukrenila! Čas je, da zavestno ponotranjimo nepopolnost! Da zaživimo po principu »wabi-sabi«, to je japonski umetnosti poveličevanja lepote nepopolnih svari.
Življenje po načelu wabi-sabi ima samo en cilj: pozabiti na popolnost (popolna žena, popolna mama, popolna prijateljica s popolnoma urejenim domom) in slaviti raje nepopolnost, kajti lepota je ravno v pomanjkljivostih. To bolj praktično povedano pomeni, da nič več ne vidimo pack na steni kot madeže, ki jih je treba prebeliti, temveč raje kot izvirnost veselega otroka, ki je morda ravno za naš rojstni dan ustvaril najlepšo risbico in pri tem pač pustil podpis še na steni.
Korenine v zen budizmu
Wabi-sabi je sicer starodavna estetska filozofija, ki ima svoje korenine v zen budizmu, zlasti v obredu pitja čaja, ki je ritual čistosti in preprostosti. Mojstri tega rituala uporabljajo ročno izdelane čajne skodelice nepravilnih oblik, z neenakomerno glazuro, razpokane in okrušene, in ravno s tem ohranjajo lepoto nepopolnosti. Japonska filozofija wabi-sabi torej slavi lepoto v njeni naravnosti, z vsemi napakami vred. Stare skodelice cenijo samo zato, ker so popokane in puščajo.
Nič ni idealno
V svetu, ki deluje po načelu zena, lahko besedo wabi prevedemo kot preprostost, medtem ko sabi pomeni lepoto starosti in obrabe. Ali kot pravi avtor knjige Wabi-Sabi Leonard Koren: »Wabi-sabi je nasprotje našega zahodnjaškega dojemanja lepote kot nekaj idealnega, perfektnega, monumentalnega.« Ne bomo ga našli v botoksu, steklenih in jeklenih nebotičnikih, pametnih telefonih ali v želji po neusmiljenem izpopolnjevanju samopodobe. Gre za lepoto, skrito pogledu, estetiko naravnosti, ki se pokaže z vsakdanjim delom in življenjem. Niti pod razno pa ne poveličuje brezbrižnosti, zanemarjenosti ali gledanja na svet skozi rožnata očala.
Kaj, ko bi se tudi mi naučili ceniti razpoke, spodrsljaje in madeže v svojem kaotičnem življenju? V zahodnih kulturah smo vzgojeni, da stremimo k najboljšemu, najsvetlejšemu, največjemu, to pa nas spravlja v stres in nezadovoljstvo, kadar teh ciljev ne dosežemo, posledično nam tudi jemlje samozavest. V resnici pa je potrebno zelo malo, da si s spremembo vrednost in pogleda na svet izboljšamo življenje - tako v odnosih, pri hrani, domu, lepoti in delu.
Poglejmo torej, kako lahko princip wabi-sabi uporabimo v praksi.
Odnosi
Ko samuraj stopi v čajno hišo in odloži meč, pusti za seboj konflikte, trenja, nasprotja. Podobno delujejo odnosi wabi-sabi. Zavestno se sprejemamo takšne, kot smo, s svojimi omejitvami vred, polni notranjih konfliktov, smrtni. Ker je popolnost nedosegljiva, tudi pri drugih cenimo napake. Pevec in pisec besedil Leonard Cohen je to zelo poetično povedal: »V vsakem odnosu je kakšna razpoka. Tako lahko vanj vstopi svetloba.«
Nasvet:
Poskusimo skrčiti pričakovanja in se raje osredotočimo na to, kako se drugi počutijo. Sprejmimo njihove slabosti in ne glejmo nanje kot na projekt, kako jih bomo spremenili. Tako bomo imeli več časa in čustvene energije, da bomo v odnosih z drugimi lahko bolj uživali.
Hrana
Po principu wabi-sabi bi morala biti naša hrana naravna, preprosta in pripravljena po občutku oziroma intuiciji. Kuhanje kosila bi moralo biti ustvarjalno in veselo doživetje, ne pa test, na katerem nam lahko vsak trenutek spodleti. To pomeni, da improviziramo z receptom, kadar imamo namesto bazilike na voljo origano, in da ga zapeljemo po svoje. Cenimo domače sestavine in lepo postrežbo, čeprav ni takšna, kot jo vidimo na naslovnicah prehranskih revij.
Sadje in zelenjava z našega vrta ali izdelki, kupljeni na lokalni tržnici, naj imajo prednost: obtolčeni, nepravilnih oblik, nepopolni, pa vendar sočni in zreli so bolj všeč našim brbončicam kot brezhibni, a s pesticidi obremenjeni sadeži iz toplih gred in oddaljenih držav.
Pa še to: jedi med hranjenjem ne samo okušamo in gledamo, ampak tudi vdihujemo bogastvo vonjev, poslušamo zvoke, ki jih daje hrana, občutimo njeno teksturo (mokra, žvečljiva, hrustljava) v ustih in ločimo njene okuse, ki jih ne sme biti preveč. Del principa wabi-sabi je namreč tudi to, da se naučimo ceniti preproste okuse in jih uporabiti za izostritev svojih čutil.
Dom
Dom po načelu wabi-sabi je napolnjen z rustikalnim karakterjem, očarljivostjo in unikatnimi stvarmi. Če nam stara skrinja veliko pomeni, pravzaprav sploh ni toliko moteče, da ji manjka eden od predalov. To je samo znak, da ima ta kos pohištva svojo zgodovino, da je bil v uporabi in je služil svojemu namenu.
Wabi-sabi slavi tudi vse, kar je ročno izdelano. Namesto da v dom vnašamo izdelke masovne proizvodnje, ga opremimo z unikatnimi, kakovostnimi kosi. Umetelno izrezljana jedilna miza je veliko več vredna kot bleščeča nova, brez ene same praske.
Tudi uporaba materialov, ki jih oblikuje vreme (les, kamen in kovine), nas napolni z večjim zadovoljstvom, kot ga zbujajo plastika, vinil in drugi sintetični materiali.
Barvna paleta doma pa naj posnema naravo: zeleni, sivi, zemeljski in rjasti toni ustvarijo atmosfero harmoničnosti in umirjenosti.
In da ne bo pomote: wabi-sabi ne spodbuja, da kopičimo navlako, ki ji je že zdavnaj potekel rok uporabnosti; pač pa da osvobodimo prostore in vanje postavimo samo tisto, kar ima za nas poseben pomen. Vsak predmet v našem domu bi moral biti lep, uporaben ali pa kar oboje.
Oblačila Oblačilna filozofija wabi-sabi pravi, da cenimo tisto, kar že imamo. To je celo pomembnejše od pridobivanja novih oblačil. Zato namesto da vsako novo sezono trošimo energijo in denar z osveževanjem garderobe, raje reciklirajmo stare, priljubljene kose in se opomnimo, zakaj so nam všeč.
Vprašajmo se tudi, kaj naša oblačila povedo o nas. Poskusimo biti posebni. Ročno izdelana sponka lahko ovratno ruto spremeni v nekaj unikatnega, kar imamo samo mi. In to je večji modni izraz, kot bi ga naredili z novim šalom iz trgovine.
Seveda to ne pomeni, da se moramo oklepati samo iztrošenih, oguljenih starih oblek. Wabi-sabi le spodbuja, da ne zavržemo svojega najljubšega puloverja samo zato, ker je njegova barva z leti malce obledela. Ta pulover je lahko naš unikatni podpis in ga lahko kombiniramo tudi z novimi modnimi kosi.
Ko kupujemo nova oblačila, pa izbirajmo naravne, trajnostno izdelana obleke iz volne, bombaža, konoplje, bambusa ali usnja. Volna, denimo, je zelo trpežna, za usnje pa je znano, da s starostjo samo še pridobiva kakovost in je še prijetnejše za nošenje kot na začetku.
Delo Wabi-sabi lahko uporabimo tudi na področju dela. Večina delovnih prostorov je posvečena odličnosti, celo perfekciji, zato se morda ne zdijo primerni za vpeljavo tega načela, v resnici pa je wabi-sabi pri delu lahko že to, da cenimo sami sebe. Ravnanje prilagodimo svojim vrednotam in pokazali se bomo v najboljši luči. S pristnostjo bomo prišli veliko dlje kot z razkazovanjem moči.
Nasvet: Ugotovimo, katera je naša najpomembnejša vrlina, jo poudarimo in poiščimo delovno mesto, kjer jo bomo lahko unovčili. Če smo rojeni za timsko delo, vsi drugi sodelavci pa so individualisti, se v takšnem kolektivu ne bomo počutili dobro. Poskusimo videti tudi širšo sliko, zaradi česar se bodo majhne frustracije razblinile in nam zelo polepšale čas, ki ga preživimo na delovnem mestu.
Lepota
Predvsem pa se v poletnem času, ki je pred nami, ne ukvarjajmo toliko s popolnostjo naših teles. Odvečni kilogrami, gubice, kakšen siv las na glavi in celulit na stegnu ... vsega tega drugi ne bodo niti opazili, če jim bomo ponudili karizmo.
Drži, da je v 21. stoletju tisto, kar nekaj velja v svetu lepote, le mladost. Vendar pa privrženci gibanja wabi-sabi gledajo na stvari drugače: ceniti je treba spremembe, proces staranja mora biti poveličevan, saj je nerealistično, da bi lahko v nedogled ohranjali gladko kožo in čvrsto telo. Tudi brazgotina, ki smo jo dobili pri našem najljubšemu športu, ali zlomljen noht po celodnevnih vrtnarskih opravilih, ki dokazano osrečujejo, sta lahko lepa.
Wabi-sabi ne pomeni, da se zanemarimo ali celo opustimo osebno nego. Zlahka pa se lahko odpovemo tonam ličil, s katerimi spreminjamo svoj obraz v neprepoznavnega, in obiskom pri lepotnih kirurgih. Če se bomo nehali ukvarjati s prekrivanjem pegic in iskanjem sivih las, bomo postali bolj sproščeni, pomirjeni sami s seboj. Šele ko bomo zasijali tudi od znotraj, bo to prava, popolna lepota.
