Zdravniki svarijo, da bi morali po nekajtedenski kronični utrujenosti ter nepojasnjenem nihanju teže najprej preveriti prav raven ščitničnih hormonov. Ko jih z zdravili spravimo v ravnovesje, smo po počutju mlajši za desetletje ali dve.
Preveč aktivna ščitnica – hipertiroidizem
Če ščitnica, kot sliva velika žleza v spodnjem delu vratu, ki jo povečano tudi zlahka zatipamo, proizvede več hormonov, ti spodbudijo in pospešijo številne telesne funkcije. Hipertiroidizem je najpogostejša hormonska motnja, predvsem pri ženskah, in to v najbolj aktivnem obdobju, med 20. in 50. letom. Kar tri četrt primerov preveč aktivne ščitnice je posledica basedowove bolezni, pri kateri imunski sistem proizvaja protitelesa, ki ščitnico spodbujajo k izločanju preveč hormonov. Bazedovka je dedna in običajno prizadene več članov družine.
Premalo aktivna ščitnica - hipotiroidizem
Če ščitničnih hormonov, ki uravnavajo presnovo, ni dovolj, je človek vse bolj počasen. Ščitnica pogosto odpove že pri rojstvu, iznenada pa odpove tudi pri ljudeh po 40. letu. Tudi vzrok hipotiroidizma so večkrat kakšne dedne avtoimunske bolezni, včasih pa se zgodi, da jo povsem upočasni zdravljenje z radioaktivnim jodom ali s kirurškim posegom. Žal je tako, da se preveč aktivna ščitnica kaj hitro sprevrže v premalo aktivno, če zdravljenje ni dosledno in natančno.
Odleže že ob prvih zdravilih
Simptome »podivjane« ščitnice brž omilijo zdravila, ki pa ne vplivajo na raven ščitničnih hormonov. Za zdravljenje vzroka težav so na voljo druga zdravila, ki jih je treba jemati vsak dan, od 12 do 18 mesecev. Radioaktivni jod zelo učinkovito odpravlja vozliče, ki čezmerno izločajo hormone. Če zdravila ne zaležejo, pa zdravniki predlagajo kirurško odstranitev ščitnice.
