V glavnem smo že dojeli, kako veliko škodo za planet, živali in ljudi napravi vsak nov kos odvržene plastike. Te se je v zadnjih desetletjih nakopičilo toliko, da se Zemlja že skorajda utaplja v nesnagi. Plastika se kopiči v oceanih, na divjih odlagališčih in povsod drugod, kjer nima kaj početi. Skrajni čas je, da napravimo preskok k dejanjem in se ji enkrat za vselej odrečemo. Kateri ukrepi nas bodo olajšali plastike?
»Plastika prinaša veliko tveganje za našo zdravo prihodnost. Statistika odvrženih plastenk, igrač, industrijskega odpada žal ni vzpodbudna. Kliče k takojšnjemu ukrepanju in konkretnim akcijam. Če lahko mikroplastiko zaznamo že na zelo mikronivoju, tudi v vodi, ki se pretaka po celotnem vodnem krogu, skoraj do pip, je na mestu vprašanje, ali smo res storili dovolj. Dovolj za ozaveščanje, izobraževanje in zavedanje, da se narava sama po sebi ne more očistiti vse odložene nesnage,« je pred mesecem dni ob svetovnem dnevu Zemlje opozoril evropski poslanec dr. Igor Šoltes. Čeprav politiko in politike pogosto radi krivimo za vse, kar je narobe s tem svetom, pa se zdi, da se za manjšo uporabo plastike oni trudijo veliko bolj kot mi sami. Aprila lani so namreč evropski poslanci glasovali za zakonodajo, ki zahteva 80-odstotno zmanjšanje uporabe najbolj razširjenih tankih plastičnih vrečk do leta 2019. V trgovinah je ob tem sicer res vedno širša ponudba vrečk iz blaga in drugih materialov, ki so primerni za večkratno uporabo ter jih je lažje reciklirati, a plastične vrečke nas še vedno, žal, spremljajo na vsakem koraku.
25 minut koristi = 100 let škode
Vsako minuto se na svetu proda okoli dva milijona plastičnih vreč, na leto njihova številka preseže 1000 milijard. Vrečke, ki po kratki enkratni uporabi romajo v koš za smeti, se nato razgrajujejo več kot sto let. V tem času se kopičijo v oceanih in terjajo življenja morskih živali, ki se nemalokrat zapletejo vanje, saj jih ne dojemajo kot nevarne, temveč jih celo zamenjujejo z meduzami, ki jih imajo za hrano. Žrtve plavajočih vrečk so zelo pogosto tudi že tako ogrožene morske želve. A tudi to ni edini problem. Strokovnjaki že več let opozarjajo, da plastika izloča snovi, ki so škodljive za zdravje človeka. Ko se ta enkrat znajde v morju, se bo prej ali slej vrnila do nas. Če ne drugače, z morsko hrano, ki jo bomo uživali. Podobno velja za plastiko, ki se razgrajuje na kopnem. Sonce in toplota še dodatno spodbudita izločanje strupenih kemikalij iz plastike, ki nato zahajajo v zrak, ki ga dihamo, in zemljo, ki nas oskrbuje s pitno vodo.
In verjemite, te plastike res ni malo in se iz dneva v dan samo še kopiči. Za lažjo predstavo naj omenimo, da so v okviru programa Združenih narodov za okolje (Unep) ocenili, da na vsaki kvadratni milji oceana plava približno 46.000 delov plastike in da kar 70 odstotkov smeti potone na dno oceana. Vse to je posledica kratkotrajne, v povprečju zgolj 25-minutne uporabe ene plastične vrečke. Ne, cena, ki jo plačamo zanjo v trgovini, še zdaleč ni tako nizka, kot kaže napis na njej. Pravo, veliko višjo ceno zanjo šele potem, ko jo že zavržemo, plačajo naša zemlja in živali, sčasoma pa tudi mi sami.
Brez slamice, prosim
Še en problematičen plastičen izdelek, takoj za plastičnimi vrečkami, so slamice. V gostilnah se pogosto uporabljajo zgolj za dekoracijo, včasih v en kozarec dodajo kar dve. In ker smo jih tako navajeni, sploh ne pomislimo, kaj se s slamico zgodi, ko spijemo pijačo. No, vržemo jo v smeti, seveda, kaj pa potem? Potem se ponovijo enake grozote kot s plastično vrečko. To bi lahko z največjo gotovostjo preprečili tako, da bi jih preprosto prepovedali uporabljati. In ne bi bili prvi, saj so se nedavno za prav tak korak odločili v Veliki Britaniji. Tam nameravajo prepovedati prodajo plastičnih slamic, palčk za mešanje in plastičnih vatiranih palčk za ušesa. Britanska vlada se ob svoji odločitvi sklicuje na eno izmed raziskav, ki je pokazala, da Britanci letno zavržejo okoli 8,5 milijarde plastičnih slamic. Slamice so seveda greh tudi preostalih držav, zato premierka Theresa May poziva, da njihovemu koraku sledi čim več držav. Dokler bodo te na voljo, pa se lahko njihovi uporabi odgovorno odpovemo s preprostim stavkom: »Brez slamice, prosim.«
Ste prepričani, da želite piti iz plastenke?
Ljudje se vsakodnevno srečujemo tudi s plastično embalažo, ki nam škodi, še preden jo zavržemo. Zato bi bilo torej že iz tega razloga bolje, da je sploh ne bi kupili. Za industrijo prikladen način pakiranja hrane in pijače ogroža naše zdravje na več ravneh. Tako delujejo tudi izdelki, ki jih kupujemo z istim namenom - za shranjevanje hrane in pijače. Plastične otroške stekleničke denimo lahko vsebujejo bisfenol A (BPA). Gre za dobro raziskanega endokrinega motilca (EDC), ki vpliva na hormonsko delovanje. BPA povezujejo s sladkorno boleznijo, debelostjo, rakom dojke, boleznimi srca in agresivnim vedenjem otrok (deklic). Čeprav toksikologi opozarjajo, da bi se morali omenjeni kemikaliji obvezno izogniti vsaj otroci do drugega leta starosti, proizvajalce to očitno ne gane in mirne vesti prodajajo plastične stekleničke, ki škodijo najmlajšim. Vse za dober zaslužek.
A ne mislite, da smo odrasli kaj bolj varni ob pitju pijače iz plastenk, izdelane iz PET plastike. Tudi iz te se izločajo strupene snovi, ki jih spijemo skupaj s pijačo. Antimon, ftalati in polistirena plastika so le trije primeri takšnih kemikalij. Znano je, da je polistirena plastika narejena iz rakotvornega stirena. Antimon stroki povzroča zaskrbljenost zaradi podobnosti z arzenom, zaradi česar domnevajo, da je prav tako rakotvoren. Ftalati pa so klasična mehčala, ki vključujejo nekaj hormonsko aktivnih kemikalij (DEHP, DBP itd.), za katere je bilo ugotovljeno, da prehajajo iz polietilen tereftalata (PET), ki je v plastiki. Industrija plastike sicer trdi, da teh kemikalij ne uporablja, vendar te lahko nastajajo tudi kot reakcija stranskih proizvodov. Raziskovalci jih povezujejo z debelostjo in zdravstvenimi težavami moških reproduktivnih organov (upadlo število spermijev, rak na modih).
Če ne želite tvegati svojega zdravja, je rešitev enostavna. Namesto pijače in živil, ki so zapakirani v plastiko, raje izbirajte ustekleničene izdelke. Uslugo boste naredili sebi in vsem drugim na tem planetu.
Nekaj sprememb, ki jih lahko napravi vsak med nami
Popolnoma prenehajte uporabljati plastične vrečke. Zamenjajte jih z vrečkami iz blaga, ki si jih shranite tako, da jih ob odhodu v trgovino ne boste pozabili doma. Če jo kljub temu pozabite, za prenos nakupljenih živil raje poiščite prazno škatlo ali pač kupite novo vrečko iz ekološkega materiala.
Ob naročilu pijače v gostilni natakarja prosite, da vam pijačo postreže brez slamice. Tudi doma jih prenehajte uporabljati. Če že, pa poiščite slamice iz drugih materialov, ki manj obremenjujejo okolje.
Ne kupujte plastičnih izdelkov ali živil, ki so zapakirana v plastiko. Ne samo, da takšna embalaža resno onesnažuje naše okolje, ampak škodi tudi našemu zdravju. Tudi na piknikih plastične krožnike in kozarce zamenjajte s papirnatimi ali izdelanimi iz hitro razgradljivih materialov.
Grobove namesto s svečami raje okrasite z rožami. Ravno sveče so namreč eden največjih obremenjevalcev okolja s plastiko.
Kadar se odpravite po rože ali sadike v vrtnarijo, imejte s sabo vedno škatlo ali gajbico, kamor boste lahko zložili nakupljene izdelke. Če že imate doma plastično gajbico, je ne zavrzite, temveč jo uporabite vedno znova.
Praksa slovenskih trgovcev
Na ministrstvu za okolje in prostor so v začetku leta sporočili, da se letos v Sloveniji ne bo v zvezi z vrečkami na državni ravni nič spremenilo. So se pa k sreči spremembe odločili napraviti nekateri trgovci. Tako v trgovinah Lidl v Sloveniji od 1. junija letos ne bo več na voljo plastičnih vrečk. S tem so stopili kar nekaj stopničk višje od konkurence, kar se tiče skrbi za okolje. V trgovinah Tuš se sicer za zdaj še da kupiti plastične vrečke, a tudi oni počasi pripravljajo spremembe na boljše. Pri sadju in zelenjavi je namreč moč pri njih namesto običajne plastične vrečke za sadje in zelenjavo za nekaj centov vzeti vrečko iz biorazgradljivega materiala. Morebiti bi lahko v Tušu razmislili o tem, da brezplačno ponudijo razgradljive vrečke za sadje in zelenjavo, plastične pa po zgledu Lidla popolnoma umaknejo iz ponudbe. V trgovinah Spar po drugi strani že od novembru 2012 najdemo posebne Vrečkomate. V njih so na voljo biorazgradljive vrečke, ki so za vse kupce brezplačne. V Sparu tudi sicer ponujajo biorazgradljive vrečke, žal pa plastičnih še niso umaknili iz ponudbe. Mercator je bil leta 2008 prvi med domačimi trgovci z veliko akcijo Okolju prijazen sosed, v okviru katere je podaril vsakemu gospodinjstvu v Sloveniji veliko nakupovalno vrečko in nato kupce spodbujal, naj se trajnostno obnašajo. V trgovinah Hofer pa skušajo spodbuditi manjšo uporabo plastičnih vrečk s svojo trajnostno vrečko iz bombaža iz pravične trgovine (Fairtrade), prijazno do voda in okolja nasploh. Od vsake prodane vrečke prispevajo 5 centov društvu Ekologi brez meja.
Trgovci torej že več let spodbujajo ljudi, naj omejijo uporabo plastičnih vrečk, a če želijo to zares doseči, bodo morali slediti odlični Lidlovi potezi.
