Če ste privrženci praktičnih in čim bolj uporabnih domislic, potem vam bo tale gotovo všeč. Ali pa nemara to že počnete. Zelenjave namreč že nekaj časa ne sadimo več samo v gredice in posode na vrtu, pač pa jo lahko vzgojimo kar v okrasnem lončku na okenski polici ali balkonu. Tako bomo imeli prigrizek ali začimbo vedno pri roki, pa še dobro bo videti, dokler je ne porabimo.
V želji po čim bolj zdravi in trajnostni hrani nastajajo nove in nove domislice, kako pridelati zelenjavo in sadje na čim bolj zanimiv in uspešen način. Zadnji trendi se vedno bolj nagibajo k temu, da zelenjavo posadimo tako, da je v slast tako našim očem kot brbončicam. Maj je pravi mesec za sajenje zelenjave v lončke, škatle in seveda tudi neposredno na vrt. Da tudi v manjših zasaditvah zelenjava dobro uspeva, pa vedno bolj skrbijo ponudniki, ki so razvili mini različice pridelkov. Med njimi je denimo potrošniško usmerjeni Pick&joy, ki na trgu ponuja mini paradižnike, čili paprike, bučke, kumare in jagode.
Kombinacija zelenjave in sadja
Lansko leto je bil v Sloveniji poseben hit plazeči se rožmarin, letos pa lahko tudi zelenjavo uporabite kot okras. Dokler ne konča na vašem krožniku, seveda. Čili paprike in češnjev paradižnik sta videti fantastično v velikem kamnitem »cvetličnem« loncu, ki ga postavimo na teraso ali balkon. Z malo domišljije in iznajdljivosti lahko na ta način gojimo tudi druge vrste zelenjave. Tisto, ki raste navzgor in ostane bolj pri tleh, lahko postavimo celo na okenske police.
Balzam za oči in priboljšek za usta
Že res, da je lahko tudi sadje na balkonu prava paša za oči. Mandarinovec, pomarančevec in kumkvat so v ta namen še vedno zelo priljubljena izbira. Vendar pa slednjim paprika letos predstavlja res hudo konkurenco. Z njo zaužijemo še več vitamina C kot s pomarančami in v telo dobimo tudi vitamine B1, B2 in E. Prihranite zato tudi vi letos vsaj kakšen lonček ali dva za slastno zelenjavo.
Kam zasaditi
Zasadite zelenjavo tako, da bo res prišla do izraza in da bo v hipu navdušila. V ta namen uporabite razne škatle, gajbice, košare, pripomočke za vzpenjanje rastlin, preproste kamnite ali terakotne cvetlične lonce, ne preveliko vrtno orodje, ki ga lahko kot dekoracijo postavite zraven (uporabite denimo kakšno manjšo leseno lestev) in drugo po lastnem navdihu.
Zelenjava bo najbolje uspevala na sončni legi, ki je zaščitena pred vetrom. Če bomo redno odstranjevali stranske poganjke, bo še toliko lepša in polnejša, saj bo svojo energijo usmerjala v že obstoječe plodove namesto v neprestano rast. In seveda, ne pozabite je zalivati. Pri zelenjavi, ki jo posadimo v (dovolj velike!) lonce, do katerih dež ne pride, je redno zalivanje še toliko pomembnejše.
Ste vedeli?
Paradižnik (Solanum lycopersicum), tako kot krompir, spada v skupino razhudnikov. Izhaja iz Srednje Amerike, kjer so ga pridelovali že predniki Majev in Inkov. No, če so krompir in paradižnik nekoč pridelovali ločeno, iz samostojnih sadik, pa danes to ni več pravilo. Nedavno je namreč na trg prišla rastlina Tomtato, iz katere raste češnjev paradižnik in krompir obenem. Na eni rastlini, ki je povsem naravni proizvod in ne vsebuje GSO, pridelamo do 500 izjemno sladkih in zelo okusnih plodov češnjevega paradižnika in dva kilograma belega krompirja. Ta je vsestransko uporaben: za kuhanje, pečenje in cvrtje.
Kumara (Cucumus sativus) izvira iz Indije, kjer so jo vzgojili že pred 3000 leti. V Sredozemlje so jo pripeljali Rimljani. Ob nakupu bodite pozorni na svež videz in pravo razmerje med velikostjo plodov in velikostjo lončkov. Zemlja v lončku mora biti nekoliko vlažna, listi ne smejo biti porumeneli ali poškodovani, sadika pa ne sme skrivati uši ali polžev. Enako velja za vso preostalo zelenjavo, ki jo kupujete.
