Velika kopriva (Urtica dioica) je povprečno en meter visoka dvodomna trajnica, s plazečo se koreniko, iz katere požene robato razvejeno steblo. Podolgasto jajčasti, koničasti listi so nasprotno nameščeni in imajo nazobčan rob. Vsa rastlina je porasla z grobimi in krhkimi žgalnimi laski. Zelenkasti cvetovi sestavljajo viseča latasta socvetja, ki rastejo iz zalistij. Moški cvetovi so večji od ženskih. Cvete od junija do oktobra.
Raste ob poteh, ograjah, zidovih in po posekah, do višine 2500 metrov povsod, razen v tropskih in arktičnih predelih, vendar najpogosteje v bližini naselij.
Učinkovine
To so: acetilholin, histamin, čreslovine, mineralne snovi (predvsem železo in magnezij), vitamini A, B2, C in K. Nabiramo mlade rastline in listje vse leto.
Kopriva pospešuje nastajanje krvnih telesc, čisti kri, ustavlja krvavitve, pospešuje presnovo, izločanje seča in nastajanje mleka, preprečuje izpadanje las. Pomaga pri preobčutljivostnih obolenjih (alergijah). Krepi telesno odpornost proti boleznim in je neprecenljive vrednosti v prehrani in kozmetiki.
Kura zoper nečisto polt
Ljudje z občutljivo »živčno« kožo, ki reagira na psihične obremenitve z izpuščaji, naj večkrat opravijo koprivno kuro.
Tri tedne zapored pijemo trikrat na dan (zjutraj na tešče, opoldne in zvečer pred spanjem) skodelico zavretka iz koprivnih listov.
Čaj zoper revmatične težave
Deset dni pijemo dvakrat na dan skodelico čaja, ki ga pripravimo iz treh delov koprivnih listov, dveh delov regratove korenine in dveh delov korenine travniške kozje brade. Iz korenin pripravimo prevretek (dve čajni žlički regratovih korenin in dve čajni žlički korenin travniške kozje brade kuhamo v litru vode deset minut), odstavimo in dodamo tri žličke koprivnih listov, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Čaj pijemo zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem.
Zoper klimakterične težave, predvsem pri motnjah v krvnem obtoku, bolečinah v križu in nerednih krvavitvah, pijemo trikrat dnevno skodelico svežega koprivnega soka (koprive sesekljamo, prelijemo s tolikšno količino čiste deževnice, da koprive prekrijemo, pustimo stati četrt ure in nato iztisnemo sok skozi platneno krpo).
Voda za okrepitev las
Prgišče mladih kopriv s koreninami vred kuhamo pol ure v mešanici iz pol litra vode in pol litra jabolčnega kisa (po možnosti domačega). Z odcejeno tekočino si zvečer umijemo lase in jih ne speremo.
Koprive vsaj enkrat na teden vključimo v prehrano. Od pomladi do jeseni uporabljamo sveže, pozimi pa posušene liste. Pripravimo jih lahko kot špinačo, kot kuhano solato, lahko pa jih uporabimo tudi pri pripravi različnih zelenjavnih juh.
Koprivna juha
Potrebujemo 6 dag masla, srednje debelo čebulo, dva srednje debela krompirja, skodelico grobo sesekljanih prevretih kopriv, pest ovsenih kosmičev, jušno zelenjavo, sol in dve žlici kisle smetane.
Sesekljano čebulo in na kocke narezan krompir prepražimo na maslu, dolijemo vodo in dušimo do mehkega. Dodamo sesekljane koprive, zalijemo z vodo in dodamo jušno zelenjavo. Solimo po okusu. Ko prevre, odstavimo in dodamo kislo smetano.
Koprivno cvrtje
Zelo mlade vršičke kopriv povaljamo v omletnem testu in jih na hitro ocvremo. Cvrtje jemo s solato ali pa ga uporabimo kot jušno zakuho.
Koprive – če le moremo – gojimo doma. Dobro uspevajo v bogati, dobro pognojeni prsti. Izredno dobro vplivajo na rast dišavnih rastlin in vrtnin, zato jih nekaj vedno posadimo mednje.
Vrhove porežemo za sprotno rabo in tako poskrbimo, da do pozne jeseni vedno znova poženejo mladi poganjki.
Uporabljamo jih tudi za pripravo koprivne vode za škropljenje vrtnin, da se okrepijo in postanejo odpornejše proti listnim ušem. Koprive namakamo dva dneva v deževnici in nato s tem poškropimo vrtnine.
Tudi koprivo lahko napadejo listne uši in posebna vrsta kaparja, vendar se to zgodi le redko. Napadene rastline odstranimo iz nasada.
Zanimivosti
Iz stebel velike koprive (najprimernejša vrsta je sibirska velika kopriva – Urtica cannabina) je možno dobiti dolga, odporna vlakna, ki so po lastnostih podobna lanenim. Včasih so iz njih izdelovali značilne prijetno mehke, svili podobne tkanine, mokre pa so postale okorno trde.
Kot stranski proizvod je nastala kavčuku podobna snov, ki je bila dobro lepilo.
