Ozrimo se po trgovskih policah – z zelenjavnih stojnic v veletrgovinah nabiramo zelenjavo v plastične vrečke, že pakirana sadje in zelenjava sta zavita v plastični embalaži, na običajnih policah nas k nakupu vabi plastičen kavni lonček, ki je tako praktičen, saj se ne razbije, tudi obleke so dandanašnji plastične, mobilni telefoni, kozmetični pripomočki in celo tudi živila, skratka – plastika je naša vsakodnevna spremljevalka, ni pa zmeraj opazna. Ne gre le za to, da je več ne opazimo, ker smo je tako navajeni; obstajajo tudi čisto majhni plastični delci, tako imenovana mikroplastika, ki je človeško oko sploh ne zazna.
Plastika postaja velik problem
Ta hip je v oceanih za pet velikih otokov plastike, največji med njimi v severnem Tihem oceanu. Plastični odpadki, ki jih vodni tok sčasoma z vseh koncev in krajev združi v takšne velike površine, postajajo tako obsežni, da že motijo čezmorski promet. A še večji problem je tista odpadna plastika, ki je ne vidimo, saj se je usidrala pod morsko površino ali pa leži na morskem dnu. Ta predstavlja večinski delež plastičnih odpadkov v morju – kar 99 odstotkov!
Kako nastaja mikroplastika
Odpadna plastika, ki konča v morju, je še prav posebej škodljiva za okolje. Zaradi valovanja je v nenehnem gibanju, UV-žarki pospešujejo njen razkroj, med razpadanjem pa na prosto uhajajo dodatki k plastiki: najnevarnejši med njimi je bisfenol A (BPA). V morju plavajoča plastika postaja vse bolj krhka in razpada na zmeraj manjše delce, dokler ti ne postanejo že mikroskopsko majhni.
V oceanih ne obtičijo le plastenke, ki jih odvržemo na obali, ali vrečke, ki jih odnese v morje. V gospodinjskih odpadnih vodah, ki slej ko prej pridejo v ocean, se nabirajo plastični delci iz oblačil, ki jih peremo, pa tudi drobni plastični delčki iz pilingov. Vodni krog je pač urejen tako, da vsa voda na planetu kroži in ne pozna meja med kontinenti, kaj šele državami. Gre za skupno odgovornost vseh.
Zakaj je mikroplastika nevarna
V svoji naivnosti se morda sprašujemo, zakaj je škodljiv odpadek, ki je tako majhen, da ga ne moremo videti brez mikroskopa. Nič, kar je v vodi, ni odpadek, ki smo se ga znebili. Voda je vir življenja. Plastični mikrodelci vse pogosteje končajo na naših krožnikih in v želodcih. Tja zaidejo z morsko hrano, saj ribe, rakci, hobotnice itn. pogosto zamenjujejo plastiko s hrano ali pa jo zaužijejo skupaj s planktonom. Okoljevarstveniki opozarjajo na porast rakavih obolenj pri ribah. Tako torej tudi ljudje skupaj z ribami zaužijemo mikroplastiko, ki se je nakopičila v njih. V kilogramu garnel je do 600 plastičnih mikrodelcev.
Ljudem ne škoduje plastika kot taka, temveč njen sestavni del BPA, ko se izloči iz plastike. Gre za hormonsko snov, ki lebdi v zraku, prodira skozi kožo, zaužijemo jo s hrano, skratka – poti, da prodre v naše telo, so različne. V telesu pa vpliva na hormonsko sliko in povzroča komplikacije v nosečnosti, prezgodnja rojstva, hormonsko pogojene oblike raka, bolezni prostate in raka testisov. Tudi več debelosti in diabetesa tipa 2 je posledica BPA v okolju.
Kako lahko k izboljšanju stanja prispeva posameznik?
Pri nakupih
Za nakupe ne uporabljajmo plastičnih vrečk. Nakupovat se odpravimo načrtno, doma vzemimo dovolj platnenih vrečk, kakšno pa imejmo zmeraj v torbici za tiste spontane nakupe. Čas je, da razmislimo o nakupu mleka in jogurta v steklenicah.
Preverimo sestavine v kozmetičnih izdelkih
Kozmetičnim izdelkom dodajajo mikroplastiko, da izboljšajo konsistenco in učinkovitost pilingov, pa tudi navadnih krem. Na seznamu sestavin bodimo pozorni na akrilat kopolimere, poliamide, polietilene in siloksan. To so le druge oznake za mikroplastiko!
Gospodinjsko čiščenje naj ne bo onesnaževanje
Tudi oblačila so iz sintetičnih materialov, in prav te kose oblek je treba prati posebej previdno, da z vodo ne odplakujemo delčkov nitk. Uporabljajmo posebne pralne vrečke, ki oblačilo zaščitijo, tako da med pranjem ne odpade toliko nitk, tiste pa, ki odpadejo, ostanejo v vrečki, zato jih lahko odvržemo med ustrezne odpadke in se ne iztočijo v vodni krog.
Tudi čistilna sredstva vsebujejo plastične delce. Posezimo raje po ekoloških čistilnih sredstvih!
Imejmo svoj kozarec
Kava za s seboj je postala pravi trend. Dobimo jo v plastični posodi s plastičnim pokrovom. Raje se odločimo za lastno skodelico!
Pijača v steklenicah
Namesto v plastenkah kupujmo pijačo v steklenicah. Seveda plastenke recikliramo, a vedeti je treba, da ta proces ne more trajati v neskončnost, zato je najboljša rešitev nakupovanje pijač v steklenicah. Tudi aluminijaste steklenice zdravju ne škodijo. Omeniti pa je treba še, da je tudi v plastenkah zloglasni BPA, ki se lahko sčasoma deloma raztopi v tekočini. Gre torej tako za okolje kot za naše zdravje.
