"Nekateri ljudje že vnaprej vedo, da so občutljivi in se pred tem tudi zaščitijo. Najboljša zaščita so ušesni čepki," je pojasnila Kopčavar Gučkova. Kar se tiče vnetja ušes je po njenih besedah manj "nevarno" kopanje v morju kot pa v bazenu. Bazeni so namreč razkuženi s klorom, ki je dražilec. "To pomeni, da nekoliko draži sluznice in kožo v sluhovodu. Lahko jo nadraži do te mere, da se vname," je pojasnila.
Vnetju sluhovoda se pogosto pridružijo še mikroorganizmi, še posebej glivice, pravi zdravnica in pojasnjuje, da je prav zelo ugoden čas za razvoj glivic, koža je namreč poleti topla in vlažna. "To je okolje, v katerem glivice najbolje uspevajo. In takšna vnetja sluhovoda so kar trdovratna," je dodala.
Ušesni čepki preprečijo dostop vode v sluhovod in so po njenih besedah dobra prva pomoč. "Ko pa se sluhovod enkrat vname, pa je treba k zdravniku. Sluhovod je namreč zavit in z ravnim inštrumentom ne moremo vanj, še manj je primerno, da drezamo z ušesnimi paličicami," opozarja Kopčavar Gučkova.
Zdravnik bo znal določiti, ali je vnetje glivično ali bakterijsko. Po besedah zdravnice se v takih primerih lahko tudi izkaže, da gre le za čep iz ušesnega masla, ki se v je stiku z vodo napihnil in zatesnil uho. V tem primeru ima bolnik pogosto znake vnetja, kot so srbenje, slabši sluh in šumenje, nekatere pa zunanji sluhovod tudi boli.
V primeru vnetja zdravnik predpiše protiglivične ali protibakterijske kapljice. Če gre pa za resnejše vnetje, v sluhovod namesti antibiotični ali protiglivični trak, ki ga je treba menjati vsakih 24 ur, a je močnejši in deluje dlje. "Če pa nam težave povzroča ušesno maslo, ga bo zdravnik preprosto spral," je še dodala.
Estrada
Vnetje sluhovoda zaradi klora v bazenu, priporočljivi čepki
Vnetja ušes so pogosta posledica kopanja v bazenu, ki je razkužen s klorom, ta pa draži sluznico. Ko že pride do vnetja, se pogosto pojavijo še mikroorganizmi.
Mayo
