Kožni rak je skupno poimenovanje za več malignih kožnih tumorjev. Je najpogostejše maligno obolenje pri belcih in njegova pogostnost v zadnjih desetletjih strmo narašča. Danes predvidevamo, da bo vsak drugi belec, ki bo živel nad 65 let, vsaj enkrat v življenju zbolel za kožnim rakom.
Na koži vsakega človeka se lahko pojavijo različni kožni tumorji. Večina teh je benignih, zato niso nevarni za zdravje in življenje posameznika. Njihova rast je omejena, in ko dosežejo določeno velikost, se večinoma ne spreminjajo več.
Najpogostejše nevarne spremembe pa delimo na maligne epitelne tumorje kože (bazalnocelični in ploščatocelični karcinom) in na maligni melanom, ki se lahko pojavi kjer koli na telesu.
Več kot osemdeset odstotkov vseh kožnih rakov predstavlja bazalnocelični karcinom, ki izredno redko zaseva in je večinoma popolnoma ozdravljiv. Najpogosteje se pojavlja na zgornjih dveh tretjinah obraza, lahko pa tudi na spodnji tretjini obraza, uhljih, vratnem izrezu in zgornjem delu hrbta. Sonce je najpomembnejši dejavnik, ki pripelje do te vrste raka.
Ploščatocelični karcinom prav tako najpogosteje najdemo na obrazu, še posebno na ustnicah, uhljih, nosu, licih in vekah, pa tudi na vratu in hrbtiščih rok ter podlahti. Je nevarnejši od bazalnoceličnega, ker sčasoma zaseva v bližnje bezgavke in tudi oddaljene organe. Praviloma se oblikuje na koži, ki je kronično izpostavljena soncu.
Melanom – najnevarnejša oblika kožnega raka
Najnevarnejši kožni rak je melanom, ki ima zelo veliko sposobnost zasevanja v oddaljena tkiva in organe ter tako povzroči več kot osemdeset odstotkov smrti, povezanih s kožnim rakom.
Melanom nastane iz pigmentnih kožnih celic melanocitov. Ti skrbijo za tvorbo kožnega pigmenta melanina, ki kožo obarva rjavkasto, njegova naloga pa je zaščita kože pred sončnimi UV-žarki.
Večina epidemiologov ugotavlja, da se stopnja novoodkritih melanomov povečuje najhitreje med vsemi rakavimi obolenji. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja je veljal v svetu in Sloveniji za razmeroma redko bolezen. V zadnjih letih pa se število podvoji na šest do deset let, letno se poveča za 5–7 odstotkov.
Melanom se lahko razvije pri vsakomur, povečano tveganje zanj pa imajo:
- ljudje, ki so ga že imeli v preteklosti ali ga je imel član njihove ožje družine,
- ljudje s številnimi pigmentnimi znamenji,
- svetlopolti, rdečelasi ali svetlolasi ljudje,
- ljudje, ki so se v otroštvu intenzivno izpostavljali soncu in so imeli sončne opekline z mehurji,
- ljudje, ki so v mladosti obiskovali solarij.
Kako prepoznamo in diagnosticiramo melanom
Zgodnje odkritje melanoma kože je izjemnega pomena. Kadar je odkrit pravočasno, so možnosti za preživetje bolnika bistveno višje.
Melanom večinoma vznikne na novo, na mestu, kjer ni bilo predhodnega pigmentnega znamenja, in nato nenehno raste. Poznamo več vrst melanoma, najpogostejši je tako imenovani povrhnje rastoči melanom. Praviloma se v teh spremembah prelivajo različne barve, tumor je temno siv do skoraj črn, nakazano modrikast ali modrikasto rdeč, povrhen in ploščat, širi se na ravni kože, postopoma pa se dvigne tudi nad raven kože.
Pri odkrivanju povrhnje rastočega melanoma vam bo v pomoč pravilo ABCDE. Melanom je navadno nesimetričen (A = asymmetry, asimetrija), neostro omejen (B = border, omejitev), neenakomerno obarvan in večbarven (C = colour, barva), večji od šestih milimetrov (D = diameter, premer) in kaže znake spreminjanja ter rasti (E = evolution, razvoj).
Pomembna preiskovalna metoda je dermoskopija, ki je sodobna neinvazivna preiskovalna tehnika. Omogoča zgodnje prepoznavanje melanoma kože in druge vrste kožnega raka. Priporočljivo bi bilo, da bi vsakega človeka vsaj enkrat v življenju natančno pregledal dermatolog z dermatoskopom in ocenil, kakšno je tveganje za nastanek kožnega raka.
Preventiva
Najboljša strategija za obvladovanje melanoma je preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravljenje.
Za zmanjševanje nastajanja svežih melanomov je ključna primarna preventiva – varno obnašanje na soncu. V času najmočnejšega UV-sevanja (v naših krajih je to med 10. in 16. uro) je ključna fizična zaščita pred sončnimi žarki. Kožo moramo zakrivati z oblačili in pokrivali, oči pa s kakovostnimi sončnimi očali. Zaščitne kreme pomenijo dodatno zaščito, ščititi pa morajo pred žarki UVA in UVB. Opozoriti pa je treba tudi na nevarnost umetnega sončenja (solarija).
Sekundarna preventiva – zgodnje odkrivanje in zdravljenje melanoma pa omogoča zaznavanje malignih sprememb v njihovi zgodnji fazi, ko je zdravljenje neproblematično in uspešno. Ključni del zgodnjega zaznavanja je samopregledovanje. Svetujemo, da upoštevate zgoraj omenjena pravila ABCDE – s poudarkom na E, lezijah, ki hitro rastejo in se spreminjajo. Samopregledovanje je priporočljivo zlasti pri ljudeh s številnimi znamenji, pri svetlolasih ljudeh in pri pegastih rdečelascih.
Zdravljenje
Kirurško zdravljenje je najpogostejša in najučinkovitejša metoda zdravljenja kožnega raka. Z njim se največkrat doseže ozdravitev pri bazalnoceličnem karcinomu, pa tudi ozdravitev v zgodnjih fazah ploščatoceličnega karcinoma in melanoma.
Pri Estetiki Bartenjev Rogl poskrbimo tako za odstranitev nenevarnih kožnih sprememb, ki so lahko moteče in si jih ljudje želijo odstraniti zaradi funkcionalnih oziroma estetskih razlogov, kot za odstranitev malignih (rakavih) kožnih sprememb, ki jih je v večini primerov treba odstraniti čim prej po prepoznavi. Razen vboda ob aplikaciji lokalnega anestetika je poseg povsem neboleč.
