Večinoma ti piki niso nevarni, težave omilijo hlajenje mesta pika in kakšna krema proti vnetju. Izjema so alergijske reakcije na pike, ki so lahko življenjsko ogrožajoče. Alergijo na pike žuželk ima okoli pet odstotkov ljudi. Reakcija kože v obliki otekline, rdečine in srbečice je na mestu pika žuželke normalna, pravi zdravnica Nena Kopčavar Guček. Mesto pika je zato najbolje hladiti, dobro je tudi, da se ne praskamo, saj lahko tako okužimo rano. "Tudi nohti niso vedno popolnoma čisti. Včasih je pik nedolžen, pa potem rano okužimo s praskanjem. Tako mesto je zelo pametno hladiti s kakšnim obkladkom. Če je pik na nogi, je ud priporočljivo dvigniti."
Okužbo pa lahko prinese tudi žuželka. "Na primer mušice zelo rade obiskujejo kakšno nagnito sadje in zelenjavo in ko nas pičijo, to nesnago vnesejo v našo kožo. Čeprav vemo, da nismo alergični, kakšen pik postane zaskrbljujoč, saj oteče, v sredini se pojavi gnoj. Če pride do takega procesa, da se okoli okuženega pika začnejo vleči rdeči trakovi, gre za vnetje, ki se lahko razširi," pojasnjuje Kopčavar Gučkova, ki v tem primeru svetuje obisk zdravnika, saj je potrebna antibiotična terapija.
Reakcija je možna tudi, če imamo bolj občutljivo kožo oz. če nas žuželka piči na občutljivejša in nežnejša mesta, kot so pazduha, mednožje, pregib komolca in kolena.
Najbolj nevarne pa so alergije na pike, zlasti na ose in čebele. "Če alergen ni površinski, ampak se s pikom injucira v naš sistem, moramo biti pripravljeni na anafilaktično reakcijo, ki je izjemno huda in dramatična. Niti ni treba, da je na mestu pika že kakršna koli strahotna oteklina, pa lahko osebi postane slabo, lahko se tudi zruši, izgubi zavest, dobi slab pulz in plitvo diha. Takrat je treba brez milosti, hitro in neomajno ukrepati, v tem primeru je lahko ogroženo življenje," pravi Kopčavar Gučkova.
Namreč hitrejša kot je alergijska reakcija, nevarnejša je, dodaja reševalec in inštruktor prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije Janez Kramar. Osebe, ki imajo prepoznano alergijo na bodisi osji bodisi čebelji pik, morajo takoj vzeti zdravila iz alergijskega seta in uporabiti avtoinjektor adrenalina. Takoj je tudi treba poklicati nujno medicinsko pomoč. Če takšna oseba izgubi zavest in več ne diha, jo je treba začeti oživljati, dokler na kraj ne pridejo reševalci.
Do hude alergijske reakcije pa lahko pride tudi postopoma, ni nujno, da v trenutku pika. Znaki hujše reakcije so srbenje celega telesa, težave z dihanjem, otekanje in rdečina. V tem primeru je treba poiskati zdravniško pomoč.
Sicer pa prva alergijska reakcija nikoli ni tako burna, pojasnjuje Kopčavar Gučkova. Zato je priporočljivo vsem, ki so kdaj imeli reakcijo na pik - tudi če je bila blažja, da se testirajo.
