Pogosto lahko slišimo ali beremo zatrjevanje, da le poznavanje strokovnih imen – ki jih površno imenujemo latinska, ker večina imen res temelji na izrazih iz latinščine, ne pa vsa! – omogoča sporazumevanje v različnih jezikih, hkrati pa izključuje zamenjavo med podobnimi ali sorodnimi rastlinskimi vrstami. In vendar se številnim ljubiteljem ta strokovna imena ne zdijo dovolj pomembna, da bi svoje rastline znali poimenovati pravilno, torej da bi poleg domačega imena vedeli tudi ime, pod katerim ga najdemo v literaturi.
Že pestrost domačih imen, tako v slovenskem kot v drugih jezikih, omogoča veliko zamenjav. Pogosto slišimo pogovore med ljubitelji v slogu: »Katera je tista roža, tamle v kotu, z rdečim cvetom?« In ponosni lastnik vrta, na katerem teče pogovor, odvrne: »Ah, saj ne vem, sem jo dobil od sosede, menda ji pravijo (tako in tako) …« Kako naj potem oni, ki bi tudi želel imeti to okrasno rastlino, pojasni v vrtnariji ali vrtnem centru, katero rastlino z rdečim cvetom bi rad kupil? Kako naj dobi osnovne napotke o pravilni vzgoji ali težavah z njo, če pozna le eno od domačih imen in pa to, da so cvetovi rdeče barve?
Zakaj sploh spreminjajo imena rastlin?
Med razlogi za menjavo strokovnih imen so torej naslednji:
- Rastline so zaradi neznanja doslej uvrščali v napačni rod ali pa jih označevali kot neustrezno vrsto.
- Botaniki so se odločili za preimenovanje, ker so ugotovili, da je bila rastlina v preteklosti že označena z drugim, pravilnim imenom, pozneje pa so jo neustrezno razvrstili. Ko se dogovorijo za pravilno določitev rodu (ali vrste), obvelja tisto ime, ki ga je tej rastlini dodelil prvi (botanik), ki jo je odkril in opisal.
- Sodobno določanje v botaniki pogosto temelji na analizi dednine, kar je prineslo številna nova spoznanja. Eden takih očitnih primerov je rod Aster (nebine ali astre), pri katerem so ugotovili, da številne ameriške vrste nebin nimajo zveze z nebinami, ki izvirajo iz Evrope in Azije, zato so ameriške vrste uvrstili v nove rodove.
- Seveda pa poznamo tudi izjeme, za katere se botaniki dogovorijo v dobro javnosti. Tak primer je priljubljena cinija, znana kot Zinnia elegans. Njeno prvotno ime je bilo Z. violata, vendar se je uveljavilo strokovno ime Z. elegans. Ker gre za eno v hortikulturi najbolj znanih enoletnic, so sklenili, da ohranijo (pozneje dodeljeno) uveljavljeno strokovno ime.
Krizanteme so šolski primer
Podobna zgodba je bila z obsežnim rodom Chrysanthemum, v katerega so doslej uvrščali vsem znane krizanteme. Ugotovili so, da gre v resnici za več različnih rodov. Zaradi splošno znanega imena Chrysanthemum so sklenili za gojene krizanteme ohraniti staro strokovno ime, saj bi dodelitev novega imena za te rastline povzročila veliko zmedo v hortikulturi. Posledično je bilo treba nekatere vrste, ki so jih prepoznali kot dovolj drugačne od krizantem, uvrstiti v nove rodove. Tako so premaknili v nove rodove znane rastline, kot je grmasta marjeta, priljubljena lončnica, ki je od nekdanje krizanteme postala Argyranthemum frutescens. Setveno krizantemo (Chrysanthemum segetum) so dali v rod Glebionis. Zanimivo, da so tudi ivanjščice (Leucanthemum) nekoč uvrščali med krizanteme.
Ne smemo pozabiti, da je Carl Linne utemeljil dvoimensko poimenovanje rastlin, katerih določitev je temeljila na njihovih zunanjih značilnostih, največkrat na zgradbi cvetov. Dandanes vemo, da je tak način določanja lahko pomanjkljiv, zato si botaniki ob morebitni nejasnosti lahko pomagajo z analizo dednine. Ta jim omogoča boljše razumevanje razvoja posameznih rastlinskih rodov na podlagi raziskovanja molekul DNK.
Prav takšna analiza je privedla do ugotovitve, da so severnoameriške nebine sorodstveno bližje zlatim rozgam kot pa evropskim in azijskim nebinam. Med desetinami sprememb, ki so posledica te nove delitve nebin, je za ljubitelje zanimiva predvsem ta, da so nekatere na vrtovih uveljavljene nebine vrstili v nov rod s (težko izgovorljivim) imenom Symphyotrichum. Torej imamo zdaj S. cordifolius, S. dumosus, S. laevis, S. lateriflorus, S. novae-angliae in S. novi-belgii.
Hoste niso (več) funkije
Kako dolgo traja, da strokovna javnost (vrtnarji, drevesničarji, krajinarji idr.) sprejme novo strokovno ime, je odvisno od primera do primera. Tako nekateri hostam še danes pravijo funkija, po nekdanjem strokovnem imenu, ki že desetletja ni več v veljavi. K splošnemu sprejetju novega imena gotovo ne pomaga nestrinjanje botanikov. Ti so pred leti rastline, ki jih poznamo kot rod hebe (Hebe), izvzeli iz rodu jetičnikov (Veronica) in jih osamosvojili kot hebe. No, čez nekaj let so si premislili in hebe znova vrnili med jetičnike …
