Javno izkazovanje naklonjenosti v obliki poljubljanja ni ravno povsod sprejeta praksa, ponekod je celo kaznivo. Kljub temu pa bi se morali ljudje več poljubljati, saj ni le prijetno in zdravo, ampak nas tudi sprošča, osrečuje in pomaga negovati odnos med partnerjema. Na poljub, torej!
Antropologi še nimajo enotnega odgovora na vprašanje, kako je sploh prišlo do prvega poljuba. Nekateri raziskovalci so prepričani, da poljub izvira še iz kamenodobnih časov, ko so matere izpljunile prežvečeno hrano dojenčkom v usta. Na ta način hranijo mladiče tudi številne živali; šimpanzi svojim mladičem dajejo v usta prežvečene banane, levinje pa prežvečeno meso.
Drugi poznavalci menijo, da poljubljanje preprosto izvira iz zadovoljstva, saj se nihče ne brani nežnega ljubkovanja. Zato naj bi bilo poljubljanje instinktivno, k temu nas žene človeški nagon.
Če je zgodovina poljubljanja bolj meglena, pa je danes toliko bolj jasno, da ima redno poljubljanje številne koristne učinke na naše zdravje, počutje in celo partnerski odnos.
S poljubom komuniciramo
Poljubljanje je sredstvo neverbalne komunikacije, trdijo nekateri. Izbira dela telesa, na katerega poljubimo nekoga, namreč veliko pove o naših pričakovanjih in željah.
Poljub na usta
Na usta se običajno poljubljajo predvsem zaljubljenci, je pa takšno poljubljanje značilno tudi za izražanje naklonjenosti med starši in otroki.
Poljub z jezikom
Poljub z jezikom, bolj znan kot francoski poljub, je rezerviran za partnerje in ljubimce, saj odraža strast in poželenje ter večkrat vodi v spolni odnos. Sprejet je v večini dežel zahodnega sveta. Pari, ki se poljubljajo v javnosti (na primer na ulici, v avtobusu, parku), v zahodnem svetu običajno ne izstopajo, medtem ko je tovrstno javno izkazovanje ljubezni v nekaterih kulturah nesprejemljivo, sramotno in celo kaznivo.
Poljub na lica
Poljub na lica velja za najbolj uradnega, saj se skozi zgodovino pogosto pojavlja kot gesta spoštovanja ob srečanju, sprejemu gostov ali voščilu ob praznikih. S poljubljanjem na lica si sporočamo, da smo z osebo v prijateljskih odnosih.
Poljub na čelo
Poljub na čelo običajno izraža skrb in naklonjenost, lahko pa je tudi znak pokroviteljstva.
Poljub na vrat
Takšen poljub običajno izraža strast in poželenje. Uporaba ust in jezika na partnerjevem vratu namreč lahko dodobra prebudi občutljive živčne končiče in razplamti strast, zato je eden najbolj priljubljenih poljubov v predigri.
Poljub na roko
Uporabljal se je na evropskih dvorih v 17. in 18. stoletju in je izražal aristokratsko uglajenost, občudovanje in spoštovanje. Pozneje so ga začeli uporabljati tudi pripadniki višjega sloja na splošno, danes pa velja za zastarelega.
Poljub »po zraku«
Poljub, ki ga pravzaprav namenimo svoji roki ter ga pošljemo »po zraku« osebi ali več osebam naenkrat, najpogosteje zasledimo pri slavnih, ki s tem izkazujejo naklonjenost in zahvalo svojim oboževalcem.
Poljub na stopala ali na zemljo
Tovrstne poljube navadno dajejo učenci svojim duhovnim mojstrom v znak spoštovanja.
Več poljubov, manj zdravil
Če bi se ljudje več poljubljali, bi bili bolj zdravi, zadovoljni, mlajši in celo vitkejši.
Poljubljanje znižuje krvni tlak in holesterol
Nižji krvi tlak in manj »slabega« holesterola pomeni zmanjšano tveganje za infarkt.
Ščiti pred kariesom
Pogosto francosko poljubljanje naj bi zaradi dodatne proizvodnje sline preprečevalo zobno gnilobo in krepilo čeljust, jezik in prožnost ustnic.
Pomlajuje
Poljubljanje je tudi telovadba za obrazne mišice, saj pri njem sodeluje kar 34 mišic. To pa deluje na obraz pomlajevalno.
Kuri kalorije
Poljubljanje pripomore k izgorevanju kalorij - pri spodobnem poljubu namreč porabimo 18 kalorij.
Poljubljanje nas povezuje
Poljubljanje pospešuje srčni utrip in povzroča tako imenovane metuljčke v trebuhu, ima pa tudi to moč, da krepi zaupanje med partnerjema.
Osrečuje in vzbuja optimizem
Poljubljanje aktivira vse naše čute ter sproži izločanje feromonov in drugih nevrotransmitorjev. Posledica tega so sproščenost, zadovoljstvo in optimizem. Pri poljubljanju se izločajo dopamin, ki lahko povzroči celo evforična občutja, in endorfini, ki spodbujajo nastajanje adrenalina, posledično pa krepijo občutek moči.
Sprošča in krepi zaupanje
Poljubljanje sproži val hormonov, ki v nekaj sekundah preplavijo telo in nas preplavijo z občutkom zadovoljstva. Ob poljubljanju se namreč sprošča oksitocin, ki na nas deluje sproščujoče in med drugim pomaga lajšati porod in pripomore k dojenju. Sodeluje tudi pri spolnem odnosu, saj stimulira orgazem pri obeh spolih, hkrati pa krepi zaupanje med partnerjema.
Ali ste vedeli?
Američan William Cane je v svoji knjigi The Art of Kissing opisal 25 različnih poljubov glede na kulturo in položaj. Ste vedeli, da se polovica človeštva sploh ne poljublja »po naše« oziroma po zahodnjaško? Eskimi naj bi si na primer drgnili nosove, Papuanci grizljali trepalnice, v Afriki pa čustva raje izražajo s plesom, ker jim poljub na usta zbuja strah, da bi poljubljanemu izsesali dušo.
Znanstveniki so dognali, da ženske z izmenjavo sline v resnici nezavedno preverjamo, ali je partnerjev genetski zapis drugačen od našega, kar je zagotovilo, da bodo skupnim potomcem prihranjene nekatere prirojene šibkosti in bolezni. Pomemben je tudi način poljubljanja, saj naj bi ženska na osnovi tega, kako se moški poljublja, razbrala pomembno sporočilo, kakšen bo kot partner in oče.
Francozi poznajo kar 20 besed za poljub.
V Indiji javno poljubljanje ni sprejemljivo, v Maleziji si lahko zaradi tega prislužite globo, v Venezueli pa lahko zaradi tesnega objema in globokega poljuba v javnosti celo končate v zaporu.
Po nekaterih raziskavah se ljudje bolj živo in doživeto spominjamo prvega poljuba kot pa prvega spolnega odnosa.
Najdaljši poljub sta si po podatkih World Record Academy 18. februarja 2013 v Pattayi na Tajskem izmenjala Ekkachai Tiranarat (44) in njegova žena Laksana (33). Trajal je 58 ur, 35 minut in 58 sekund.
V brazilskem Sao Paulu se je 17. maja 2014 hkrati poljubilo 13.577 parov, je zabeleženo v Guinnessovi knjigi rekordov.
