Na dnevnem redu je bila samo ena točka: Titova nekdanja žena in vdova Jovanka Budisavljević Broz.
Ta je zadnja leta Titovega življenja preživela v politični in fizični izolaciji od moža in javnosti, po Titovi smrti pa naj bi grozila z objavo memoarjev in razburkala politični vrh, saj so se številni bali, da bodo njeni spomini vključevali nečednosti, ki bi lahko kompromitirale politična življenja partijskih veljakov. Dosjeji, objavljeni v »beli knjigi«, tako razkrivajo podrobnosti o poti preproste liške partizanke, ki je postala najmočnejša ženska v Jugoslaviji z velikim vplivom na predsednika, njegove odločitve in oblikovanje političnega vrha. Pričevanja Titovih sodelavcev, diplomatov in visokih oficirjev JLA govorijo o neusmiljeni ženski, ki je oboževala prestiž, leopardova krzna ter kraljevske zabave in hkrati delala za tuje tajne službe.
Ustaška agentka?
Čeprav je Jovanka rojena v srbski družini na Hrvaškem, ji mnogi pripisujejo vlogo vohunke za takratno Neodvisno državo Hrvaško (NDH). To teorijo namreč podpira izjava zakoncev Pavla in Bebe Martinec, pri katerih je Jovanka prebivala konec leta 1942 in v začetku leta 1943. Zakonca sta povedala, da jima je Jovanka zaupala lažno identiteto in da je vedno obstajal utemeljeni sum, da so jo v NOB nastavili neposredno iz NDH. Druga struja Jovankinih nasprotnikov pa v zapisih zagovarja teorijo, da je bila prva tovarišica poslana v Jugoslavijo neposredno iz moskovskega inkubatorja »pravovernih« komunistov. Kakorkoli, nosilka partizanske spomenice 1941, medalje za hrabrost, medalje za vojne zasluge in številnih drugih visokih odlikovanj, je v rezidenci predsednika republike delovala od 12. decembra 1945 kot pomočnica osebnega sekretarja vrhovnega komandanta. Leta 1952 sta se z voditeljem jugoslovanskih narodov poročila in po pričevanju bližnjih sodelavcev je Jovanka vse do leta 1958 opravljala posle v skladu s protokolom. Tistega leta pa naj bi začela aktivneje vleči niti v državnem vrhu.
Kadrovske spletke
Jovanka je v šestdesetih letih 20. stoletja pridobivala vse več besede pri kadrovskih vprašanjih in odnosih znotraj predsedniške rezidence, kmalu pa je začela vplivati na Titove odločitve in aktivno sodelovala pri najvišjih srečanjih s tujimi delegacijami in državniki. Zaradi vse večje angažiranosti pri pomembnih odločitvah je med Jovanko in drugimi Titovimi sodelavci prihajalo do vse večjih sporov. Po besedah Titovega sekretarja Mirka Milutinovića naj bi Jovanka večkrat zahtevala dostavo pomembnih dokumentov ter diplomatskih depeš in jih tudi dobila. Po Milutinovićevem mnenju je z udeležbo na 8. in 9. kongresu KPJ dokončno prekoračila svoja pooblastila in okvirje. V tistem obdobju naj bi Jovanka obvladovala predsedniški kabinet in močno vplivala na Titove odločitve, tako v povezavi s politično likvidacijo visokih funkcionarjev kot tudi v odnosih z drugimi državami in pri dejavnostih v skupnosti neuvrščenih. Leta 1977 so jo tajne službe po dolgotrajnih naporih izolirale.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
