Ni lepšega kot sončni žarki, ki se po dežju prikažejo izza oblakov, hkrati pa pripomorejo k našemu zdravju, saj nam krepijo organizem, še zlasti kosti, in nam pričarajo neverjetne urice užitka, ko se zleknjeni na plaži ali visoko v gorah predamo njihovemu božanju. Zato sledimo soncu in se včasih odpravimo tudi na drugi konec sveta samo zato, da bi ujeli in si v spomin vtisnili čim več s soncem ožarjenih pokrajin neznanih dežel. Vendar je tudi s soncem tako kakor z vsemi dobrimi stvarmi. Če jih je preveč – škodijo.
Škode pa ne bo, če bomo nekaj žarke poletne svetlobe ujeli v cvetočih zasaditvah, ob pogledu na katere nas bo domišljija popeljala v daljne vroče dežele Mehike, Avstralije, juga ZDA, Bližnjega vzhoda in severa afriškega roga, kjer ima sonce najmočnejšo moč in kjer ni sledu o njegovi bledo limonasti zimski svetlobi, kakršno poznamo pri nas.
Čeprav lahko s kombinacijami rastlin v močnih sončevih barvah zasadimo tudi cvetlična korita na balkonih, bodo rastline prišle lepše do izraza, če bomo z njimi zasadili večje cvetlične posode za na teraso, kajti šele tam se bodo lahko lepo razrasle in bogato zacvetele ter ustvarile želeni učinek. Vse rastline, opisane v zasaditvah, se z malo iskanja dobijo tudi pri nas.
Posode naj bodo kar se da velike, seveda pa je izbor odvisen od velikosti terase in njene opremljenosti. Večja ko je terasa in več prostora je na njej, večje in višje naj bodo cvetlične posode. Na manjši terasi, kjer je prostor za samo eno večjo cvetlično posodo, je zelo pomembno, da zanjo izberemo zares pravo mesto. Ne sme namreč ovirati našega gibanja med vrtnim pohištvom, zapirati glavne poti do hiše ali zastirati pogleda skozi okno. Na večji terasi, ki prenese več cvetličnih posod, se moramo, še preden jih dokončno postavimo na izbrano mesto, odločiti, kako jih bomo razporedili. Lahko jih postavimo v niz drugo zraven druge, z njimi okrasimo vogale terase ali pa iz nekaj različno visokih, postavljenih tesno skupaj,oblikujemo skupino. Ker so posode že same po sebi dovolj težke, jih na izbrano mesto postavimo, še preden jih napolnimo s prstjo in zasadimo. V njih je dovolj prsti, zato ne potrebujejo podstavkov za vodo, razen če želimo v njih občudovati zelo vodoljubne rastline. Nujno pa jih moramo zaradi zimske zmrzali s posebnimi podstavki dvigniti od tal.
Če nam bo postavitev oziroma razporeditev cvetličnih posod na terasi uspela, lahko na istem mestu stojijo več let, ne da bi jih premikali, toda samo, če so narejene iz materialov, ki so odporni proti mrazu, kar ni samo priporočljivo, temveč zaradi njihove teže skoraj nujno.
Preden izbrane rastline dokončno posadimo, preverimo, kako so videti skupaj, tako da jih polagamo na prst v posodah v kombinacijah, kakršne smo si zamislili. Zavedati se namreč moramo, da je presajanje za vsako rastlino stresno in večja ko je rastlina, večji stres doživi, kar se kaže v motnji rasti, saj potrebuje več časa, da se ponovno vraste. Šele nato sledi rast ter nastavljanje popkov, kar lahko pomeni tudi večtedenski zamik cvetenja. Ko smo s kombinacijami zadovoljni, lahko rastline posadimo. Sadimo tako, da v sredino ali ob zunanji rob posadimo najvišjo rastlino, nato pa posadimo še nižje obrobne rastline.
Ni vseeno, v kakšne cvetlične posode bomo posadili izbrane rastline. Ognjenim barvam rastlin se najlepše podajo posode v naravnih zemeljskih odtenkih, ki pa ne smejo biti svetleče, torej loščene, ali posode v odtenkih razkošne zlate barve, ki v kombinaciji z izbranimi rastlinami na domačo teraso pričarajo odsev pravljičnih dvorcev iz Tisoč in ene noči ter palač izgubljenih kraljestev južnoameriških Indijancev.
Potem ko smo cvetličnim posodam na terasi določili njihovo mesto, jih napolnimo s prstjo. Še prej po dnu razporedimo nekaj drenažnega materiala. Minili so časi, ko smo za drenažo uporabljali pesek ali glinene črepinje. Najbolje se obnesejo na koščke nalomljen stiropor, ki je lahek, dovolj čvrst in odlično opravlja vlogo drenažnega materiala, glinopor ali vulkanski plovec. Drenažna plast naj bo debela vsaj decimeter, lahko tudi dva. Na njo položimo kos prepustne tkanine, ki preprečuje, da bi se prst pomešala med drenažo in jo sčasoma naredila manj prepustno, nato pa posodo napolnimo z mešanico vrtne prsti, komposta in šote (tretjino vsakega) ali kupljene že pripravljene mešanice prsti oziroma substrata.
