Morda si tega ne boste želeli priznati in se boste še naprej naprezali pri poslušanju, a veliko pametneje je ob prvih težavah s sluhom poiskati pomoč. Kajti nezdravljene težave lahko na slušnem organu povzročijo hujše poškodbe, sledijo problemi z ravnotežjem in celo popolna oglušelost. Poglejmo torej, kateri so znaki slabega sluha in kako si lahko pomagate, da ne bodo pokvarili kakovosti vašega življenja.
Število naglušnih narašča
Število ljudi z okvaro sluha nenehno narašča. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 360 milijonov ljudi z okvaro sluha (v EU okoli 52 milijonov ljudi), od teh jih je več kot tretjina starejša od 75 let, vse slabše pa dandanes slišijo tudi mladi. Kar 32 milijonov otrok je naglušnih, za kar je krivo predvsem glasno poslušanje glasbe, ne le v nočnih klubih in na javnih prireditvah, ampak tudi zaradi poslušanja glasbe s slušalkami: kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, tvega okvaro sluha, ker poslušajo preglasno glasbo.
Sicer pa so poleg hrupa najpogostejši vzroki za okvaro sluha genski, sledijo različne infekcijske bolezni in druga obolenja ušes, na težave s sluhom pa vplivajo tudi starost in zdravila.
Zaradi naglušnosti se nam življenje lahko postavi na glavo, saj nimamo le težav s komunikacijo, zaradi česar smo odrinjeni iz družbe in osamljeni, ampak imamo tudi slabše zaposlitvene možnosti. Zato je pomembno, da težave s sluhom prepoznamo in jih čim prej zdravimo. Raziskave kažejo, da ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, ostajajo v boljši psihofizični kondiciji, manj je verjetno, da jih bosta doletela kognitivni upad in demenca, manj so utrujeni, kakovost njihovega življenja pa je višja, poudarjajo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki ima okoli 5300 aktivnih članov.
Prepoznajte težave med pogovorom
Naglušnost najpogosteje ne nastane čez noč, temveč se postopoma razvija daljše časovno obdobje. Zato večina prizadetih šele zelo pozno opazi, da trpijo za izgubo sluha. Kljub temu pa boste med komunikacijo opazili nekaj znakov, ki kažejo, da s sluhom nekaj ni v redu.
➽ Na zabavi:Naglušni imajo pogosto težave slišati sogovornika v glasnem prostoru, na primer v restavraciji ali med množično prireditvijo. Naglušnost se opazi tudi med pogovorom z otroki, kajti naglušni težko zaznavajo višje tone otroškega glasu.
➽ Pogoste ponovitve:Nadaljnji znak za naglušnost je, da prizadeti večkrat prosijo sogovornika, naj ponovi, kar je pravkar povedal, čeprav so bili besede in stavki jasni in izrečeni glasno.
➽ Okrnjeno razumevanje govora:Pri naglušnosti se pogosto zgodi, da prizadeti slabše razume višje tone kot nižje ter tudi bolj nerazločno izgovarja črke C, S, F ali Z.
➽ Osredotočenost na usta:Naglušni ljudje svoje sogovornike pogosto gledajo v usta in ne v oči. Pri tem so zelo osredotočeni, zato da lahko z branjem iz ustnic sledijo pogovoru.
➽ Pristop do sogovornika:Ljudje s težavami sluha se sogovorniku bolj približajo, čeprav gre za neznance, pri katerih sicer ne bi vdrli tako globoko v osebni prostor. Pogosto se tudi sklanjajo naprej, da bi lažje razumeli, kar drugi govorijo.
➽ Nepričakovane reakcije:Naglušni ljudje se pogosto odzovejo nepričakovano. To se zgodi, ker pogovora najverjetneje ne razumejo dobro ali ker morda mislijo, da so slišali nekaj, kar sploh ni bilo izrečeno, zato o čem napačno sklepajo.
Kako naglušnemu povedati za težavo?
Številni prizadeti svoje naglušnosti ne opazijo ali pa si tega nočejo priznati. Največkrat so tako njihovi prijatelji, družinski člani in znanci tisti, ki jih na to opozorijo. Pri tem je treba biti čim bolj čuteč in obziren, saj nihče ne sliši rad, da mu pripovedujete o njegovih slabostih. Prizadetega opozorite, da naglušnost ni nič takšnega in da obstaja mnogo možnosti, da jo obvladamo s slušnimi aparati, ki so dandanes že tako majhni, da so tako rekoč neopazni.
Pri pogovoru z naglušnim pa vsekakor upoštevajte tudi naslednje:
➽ Ostanite naravni:Naglušnega ne ogovarjajte pretirano naglas ali izumetničeno, ampak počasneje in razločneje. Zlasti za osebe, ki nosijo slušni aparat, je lahko zelo neprijetno, če jih nagovorite preveč naglas.
➽ Vodenje pogovora:Med pogovorom tvorite čim krajše in preprostejše stavke, vmes naredite več premorov. Tak pogovor omogoča naglušnemu, da vam lažje prisluhne.
➽ Krajša razdalja:Stopite bližje k naglušnemu, saj vas bo tako bolje slišal in razumel, zlasti če sta v hrupnem okolju. Nikar pa se mu ne derite na ušesa.
➽Vidno polje:Med pogovorom z naglušnim pazite, da vedno ostanete v njegovem vidnem polju. Tako bo prizadeti vedno vedel, s kom se pogovarja, in si bo lahko pomagal tudi z branjem z ustnic.
➽ Pazite na okolico:Prekinite pogovor, če se nenadoma pojavi hrup v okolici, na primer zvok kuhinjskih aparatov ali prometa, alarm gasilskega avtomobila in podobno. Ko se hrup poleže, nadaljujte s pogovorom.
➽ Ostanite prijazni:Četudi vas naglušna oseba že tretjič prosi, da ponovite stavek, se nikar ne razburite. Ostanite prijazni in ponovite tolikokrat, da vas bo sogovornik razumel.
Kdaj na pregled?
Zdravniki svetujejo, da se na pregled k otorinolaringologu odpravite:
➽ Če imate občutek, da sogovornik govori tiho in nerazločno.
➽ Če ste po daljšem pogovoru zelo utrujeni. To pomeni, da ste se morali zelo zbrati, da ste lahko sledili pogovoru.
➽ Če imate težave s prepoznavanjem zvokov iz okolja: radio poslušate na najvišji jakosti, preslišite hišni zvonec ali telefon, ne razumete pogovorov v gledališču ali kinu.
➽ V vseh teh primerih je smiselno opraviti slušni test, ki bo pokazal, kako velike so vaše težave.
