alin Ekdahl je svoj dom opremila – kot toliko drugih Skandinavcev – v zelo nekompliciranem in čistem slogu, ki je nekako značilen za Švedsko. Pomlad je čas, ko Malin in njen soprog Martin na široko odpreta vrata in okna ter v hišo po dolgi in mrzli zimi spustita topel zrak. Najlepše je tam maja, ko vse resnično ozeleni, hiša pa stoji sredi bujnih travnikov, ki vse naredijo še lepše. Na vrtu se v svojem velikem peskovniku igrata njuna dvojčka Vincent in William in njun smeh je edino, kar zmoti tišino, ki obdaja hišo.
NAJRAJE STA V KUHINJI
Zakonca imata svoj najljubši prostor, in sicer kuhinjo. Veliko delovnih površin in dve pečici kuhanje in pečenje resnično olajšajo. Kuhinja je praktična in moderna, hkrati pa je v njej veliko drobnih detajlov, ki ji dodajo nekakšen staromoden pridih. Odločila sta se, da bosta jedilno mizo iz kuhinje prenesla v sosednjo sobo, in tako sta pridobila veliko prostora za odprte police, ki so jima veliko bolj všeč kot omarice. Hkrati imata tako veliko več prostora za shranjevanje vseh stvari, ki jih človek najde v sleherni kuhinji.
OPREMA
Ko sta opremljala, ju je vodila ena sama ideja – v prav vsakem prostoru sta želela ustvariti lahkotno in preprosto vzdušje. Svoj dom sta napolnila z mešanico kosov, ki so del družinske dediščine, in kosov, ki sta jih kupila. Veliko starejših kosov je iz trgovine Martinovega strica, v kateri je zaposlena tudi Malin. V eni izmed jedilnic na primer v sicer splošni belini izstopa visoka črna omara, ki sta jo kupila prav tam.
Malin je tudi sama izbrala vse materiale in blago v hiši. Najbolj ji je všeč svetla mešanica karo vzorcev in črt, ki presenetljivo dobro funkcionirajo skupaj. Večino blazin je sešila kar sama, v času, ko je bila noseča z dvojčkoma in je morala veliko počivati. Ko sta kupovala blago in pohištvo, sta imela v mislih prav svoja otroka. Želela sta, da bi bila hiša ob dveh malih razgrajačih karseda »neuničljiva«, in to jima je tudi precej dobro uspelo.
Bele zofe so oblečene v pralne prevleke in tudi večina drugih elementov je izjemno trpežnih. »Želela sva dom, v katerem bomo uživali in v njem resnično živeli, ga uporabljali. Nisva hotela živeti v nekakšnem muzeju, kjer bi morali vsi paziti, česa se lahko dotaknemo in česa ne. Funkcionalnost se nama zdi ključnega pomena in bolj kot vse drugo sva želela, da bi hišo prilagodila našim potrebam in ne nasprotno,« pravi Malin.
HIŠA NA SAMEM
Njihova najbližja soseda sta Martinova starša, ki živita približno sto metrov stran. Leta 2009 so med seboj zamenjali domovanji. Hiša, v kateri zdaj živita Ekdahlova, je Martinov otroški dom, in ko je Martin spoznal Malin, sta si svoje prvo domovanje uredila v manjši hiši v bližini. Ko sta si ustvarila družino, sta ugotovila, da potrebujeta več prostora, Martinova starša pa na stara leta nista več želela živeti v tako veliki hiši, tako da so si domovanji preprosto izmenjali. Čeprav je bil njun prejšnji dom v popolnosti opremljen, hiša, v katero se je družinica na novo vselila, pa je potrebovala veliko dela, se izziva nista ustrašila. Vedela sta, da jima je všeč lokacija, in dejstvo, da bosta fanta odraščala obdana z naravo in v neposredni bližini babice in dedka, jima je dalo energijo, ki sta jo potrebovala, da sta se ponovno lotila prenavljanja.
ZGRAJENA LETA 1914
Hiša je bila zgrajena leta 1914 in je v preteklih sto letih doživela kar nekaj posegov in prenov. Zadnja, preden sta jo v roke dobila Martin in Malin, se je zgodila leta 1979, ko so jo obdali s krasnimi lesenimi deskami, ki so nadomestile azbestne panelne plošče. Hiša je precej velika, saj meri več kot dvesto kvadratnih metrov, v njej pa so kuhinja, dve jedilnici, dnevna soba, tri spalnice in hodnik. Na posestvu, na katerem stoji, so še delavnica, star hlev in bazen.
Prvo poletje po vselitvi sta Martin in Malin povsem preuredila zunanjost. Z izkušnjami, ki sta jih dobila med urejanjem svojega prvega doma, sta skoraj vse opravila kar sama ali z malo pomoči prijateljev in družinskih članov. »Sama obvladam predvsem barvanje sten in polaganje stenskih oblog, Martin pa je imel na skrbi vse tehnične stvari. Pri naju gre za primer dobrega partnerskega odnosa in odlično razporeditev dela,« z nasmeškom pojasni Malin.
Zunanjost hiše je v svetlih nevtralnih tonih, vrata, okna in drobni detajli pa so v snežno beli barvi. Tudi v notranjosti hiše večina prostorov daje občutek podeželskega življenja, kar seveda hiši še kako pristoji. »V pritličju in v eni izmed jedilnic sva obdržala originalne talne obloge, ki sva jih prebarvala na belo, kjer pa tla niso bila dobro ohranjena, sva položila nove talne obloge, ki so kar najbolj podobne že obstoječim,« pripovedujeta lastnika. Edino v kuhinji in v veži sta se odločila za drugačna tla – takšna, ki so bolj odporna proti vodi oziroma vlagi.
KADAR JE LEPO VREME, SO NAJRAJE ZUNAJ
»Ena največjih prednosti pri tej hiši je, da okoli praktično ni prometa in drugih hiš. Otroka lahko pošljem na dvorišče in ju pustim, da se tam igrata, ne da bi me skrbelo, da se bo kaj zgodilo. Tudi to, da sta naša najbližja soseda Martinova starša, je zame velika prednost. Pred hišo in okoli nje imamo velik vrt, ki nam zagotavlja vso zasebnost, ki si jo lahko želimo. Zame je to popolno okolje za odraščanje mojih sinov, hkrati pa smo še vedno dovolj blizu mesta in najinih služb,« razmišlja Malin.
Za hišo je velika terasa in bazen, kjer najbolj uživajo poleti. Na terasi kuhajo in jedo ter uživajo v bazenu. Poleg manjšega prostora, ki je namenjen predvsem družini, pa je tu še večji prostor, kjer Ekdahlova občasno priredita kakšno zabavo za prijatelje. Zunanje pohištvo sta oblikovala in izdelala sama, najbolj ponosna pa sta na veliko jedilno mizo, za katero zlahka sedi dvanajst ljudi. Tam najraje preživljajo tople poletne večere, ki jim dajejo občutek, da se poletje ne bo nikoli končalo.
