Uporabljamo jih za zdravljenje bakterijskih okužb, ne pa tudi virusnih. A zaradi vse večje odpornosti bakterij proti obstoječim antibiotikom in zaradi njihove nepravilne in pretirane uporabe zdravniki veliko časa namenjajo tudi ozaveščanju o njihovi pravilni uporabi. Nekateri strokovnjaki z drugih področij celo prisegajo, da je mogoče ozdraviti brez antibiotikov. Če že, potem jih je treba jemati natančno po navodilih, sicer sami vplivamo na zmanjšanje njihove učinkovitosti.
Antibiotiki so protimikrobne učinkovine. Zavirajo razmnoževanje mikroorganizmov ali jih ubijajo in se uporabljajo izključno za zdravljenje bakterijskih okužb. Proti drugim patogenom, kot so denimo virusi ali glivice, so popolnoma neučinkoviti. Z njimi ne moremo pozdraviti navadnega prehlada ali gripe, prav tako si z njimi ne zagotovimo večje imunske odpornosti. Tako opozarja Duša Čahuk, mag. farm., iz Lekarne Kočevje. Antibiotik je torej kemijska spojina, ki povzroča smrt oziroma zavira rast mikroorganizmov, kot so bakterije, glive in praživali. Ločimo jih na antibiotike širokega spektra, ki delujejo na mnogo različnih mikroorganizmov, in antibiotike ozkega spektra, ki delujejo specifično na eno vrsto mikroorganizmov.
Snovi s protimikrobnimi učinki ljudje uporabljajo že tisočletja. Opisi delovanja teh snovi proti okužbam v tradicionalni kitajski medicini so stari že več kot 2500 let, poznali pa so jih tudi stari Egipčani, Grki in druga antična ljudstva. Prvi znanstveno opisani naravni antibiotik je penicilin, ki ga je leta 1928 opisal Alexander Fleming, desetletje pozneje pa sta Ernst Chain in Howard Florey razvila metodo za njegovo množično proizvodnjo in prečiščevanje. To odkritje je bilo izjemno pomembno v zgodovini medicine, saj so bili antibiotiki zelo učinkoviti pri zdravljenju bakterijskih okužb.
Vse bolj odporni
Velika težava pri uporabi antibiotikov je pojav rezistence oziroma odpornosti. Odpornost proti antibiotikom se lahko razvije zaradi prevelikega predpisovanja ali pa zaradi nepravilne uporabe. Zelo pomembno je, da se ta zdravila jemlje redno in ves predpisan čas terapije. Če se tega ne držimo, podaljšamo čas zdravljenja, bakterije pa lahko razvijejo odpornost proti antibiotiku. Ob morebitni ponovni okužbi z odporno bakterijo ali prenosu te na drugega človeka antibiotik ne bo več deloval.
Tako se je razvila nekakšna tekma med bakterijami in raziskovalci, ki morajo odkrivati vedno nove vrste spojin s protibakterijskim delovanjem. Neskrbna uporaba antibiotikov ima lahko zelo hude posledice, saj se utegne zgoditi, da bodo ljudje v prihodnje umirali zaradi bakterijskih okužb, ki jih zdaj še lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki.
Od tablet do suspenzij
Antibiotiki so na voljo v različnih farmacevtskih oblikah, na primer kot tablete, kapsule, suspenzije, kreme ali mazila za nanos na kožo, kapljice ali mazila za oči, pri nekaterih resnejših okužbah v bolnišnicah uporabljajo antibiotike tudi v obliki infuzij. Pri otrocih najpogosteje uporabljamo antibiotik v obliki suspenzije. Za shranjevanje zdravil je treba izbrati razmeroma hladno in suho mesto, proč od oken ali prostora, kjer je mogoč zunanji vpliv vremena. Prostor, namenjen zdravilom (predal, omarica), naj bo višje ležeč in pod ključem, da se prepreči neželen dostop (otroci, mladostniki). Zdravila je vedno treba hraniti v originalni ovojnini. S tem so zaščitena pred zunanjimi vplivi (svetloba), poleg tega pa zmanjšamo nevarnost zamenjav. Antibiotične suspenzije so uporabne le kratek čas, nekatere pa je treba shranjevati v hladilniku, ločeno od hrane, najbolje v posodi s pokrovom. Suspenzije je treba vedno odmerjati s priloženo žličko ali brizgalko, saj odmerjanje na primer s čajno žličko ni dovolj natančno.
Nezaželeni učinki antibiotika
Zdravila poleg želenih lahko povzročajo tudi neželene učinke. Najpogostejši neželeni učinki ob zdravljenju z antibiotiki so prebavne motnje, kot sta slabost in driska. Preventivno ali ob driski si lahko pomagamo z uporabo probiotikov. Alergije na antibiotike se kažejo kot kožni izpuščaji, koprivnica, bolečine v sklepih, vročina, astmatični napadi in anafilaktični šok. Kadar pride do alergične reakcije, je o tem treba nujno obvestiti zdravnika.
Za zagotovitev varnega jemanja antibiotikov, dosego želenega učinka in preprečitev pojava odpornosti je treba upoštevati odmerek, časovni razmik in trajanje terapije, zanemariti pa ne smemo niti dejstva, da so antibiotiki skupina zdravil, ki je neprimerna za samozdravljenje.
Shranjevanje in odlaganje zdravil
Za zagotavljanje in ohranjanje učinkovitosti, varnosti in kakovosti moramo upoštevati nekaj načel pravilnega načina shranjevanja zdravil. Magistri farmacije v lekarnah opozarjajo, da neposredna izpostavljenost sončni svetlobi, shranjevanje na neprimerni temperaturi ali previsoka vlažnost neugodno vplivajo na stabilnost zdravil in zmanjšajo njihovo učinkovitost ali jih naredijo celo škodljiva. To še posebno velja za nekatere farmacevtske oblike, kot so tablete in kapsule, ki ob nepravilnem shranjevanju v bolj vlažnem prostoru in na višji temperaturi od priporočene lahko izgubijo učinkovitost še pred potekom roka uporabnosti. Zdravila shranjujemo v prostoru, kjer bo vpliv okolja čim manjši. Kuhinja in kopalnica sta najmanj primerna prostora za shranjevanje. Za shranjevanje zdravil je najprimernejši temen prostor z razmeroma stabilno sobno temperaturo. Farmacevti priporočajo, da vsa zdravila za samozdravljenje hranite skupaj na enem mestu in zunaj dosega otrok (pod ključem). Zdravila, ki jih uporablja le en član družine, pa shranjujte ločeno.
Odpadna zdravila spadajo med nevarne odpadke, zato jih ne smemo zavreči med običajne odpadke ali jih celo odplakniti v straniščno školjko. Lekarniški farmacevti opozarjajo, da imajo zdravila zdravilni učinek samo v ustreznih odmerkih, v večjih količinah pa so lahko škodljiva ne samo za pacienta, ampak tudi za okolje. Sledi zdravil in njihovih presnovnih produktov so zaznali v odpadnih vodah, ki so prešle skozi čistilne naprave.
Pacienti lahko prinesejo ostanke zdravil in neuporabna zdravila nazaj v lekarno, ki bo poskrbela za varno zbiranje odpadnih zdravil. Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili poskrbijo za prevzem in nadaljnje ravnanje z odpadnimi zdravili veletrgovci z zdravili, ki so lekarne opremili z zabojniki za zbiranje odpadnih zdravil. Tako zbrana zdravila se potem predajo v uničenje, ki kar najmanj obremeni okolje. V prvih devetih mesecih lanskega leta je bilo tako zbranih več kot dvanajst ton odpadnih zdravil.
