Prav nasprotno od načina življenja, ki ga živimo dandanes ljudje. Metka Demšar Goljevšček posveča svoje življenjsko poslanstvo konjem in terapiji s pomočjo konj, v naravnem okolju pa živi svoje sanje.
Kaj vas je spodbudilo, da ste se začeli ukvarjati s terapijami s pomočjo konj?
Konji so nepogrešljiv del mojega življenja že od otroštva. Ko sem dopolnila trinajst let, so se starši odločili za nakup žrebička, s katerim smo skupaj z mlajšim bratom in sestro odraščali. To je bilo najlepše darilo in dragocen vložek v naš osebnostni razvoj. Od svojega prvega konja Bolera, ki bo letos dopolnil enaindvajset let, sem se naučila ogromno. O zaupanju med človekom in konjem, ki se gradi povsem enako kot zaupanje med ljudmi. Leta pozneje, kot študentka pedagogike in sociologije kulture, sem se prvič srečala s konceptom terapije s pomočjo konj. V tistih letih je bila v Sloveniji ta metoda dela še v povojih. V tujini pa že več desetletij priznana kot zelo učinkovita in kakovostna metoda za delo z osebami s posebnimi potrebami in težavami na področju duševnega zdravja. V trenutku sem vedela, da je prav to tisto, čemur želim posvetiti svoje življenje.
Ko smo v stiku s konjem, njihova sporočila niso nikoli dvoumna. Po kakšnem merilu se izbere terapevtski konj, kakšne lastnosti in značaj mora imeti?
Konj, ki opravlja poslanstvo terapevta, mora biti poslušen in dobro izšolan. Imeti mora umirjen in stabilen značaj ter ustrezen zunanji okvir. Biti mora odziven na dogajanje in imeti svoj značaj ter izkazovati življenjsko energijo tako, da ne prestraši jahačev okoli sebe.
Kako poteka terapija?
Potek terapije s konjem se lahko zelo razlikuje glede na to, kakšne težave ima posameznik, ki se želi vključiti v program. Terapevtske obravnave izvajamo za otroke, mladostnike in odrasle s posebnimi potrebami ali težavami v duševnem zdravju. Te lahko potekajo posamično ali v skupinski obliki. Odvisno od ciljev in namena. Programi pa zahtevajo posebno načrtovan program dela. Prek opazovanja dogajanja med konji v čredi pridobivamo iztočnice za pogovor o odnosih v družbi, družini in med prijatelji. Ozaveščamo lahko svoje vrednote, želje in mišljenja. Z vključevanjem v vsakodnevna opravila v hlevu pa se pridobijo delovne navade in osebna disciplina, hkrati pa se krepi občutek odgovornosti do drugih živih bitij. Terapija s konjem predstavlja izjemno priložnost za celostno obravnavo posameznika ali skupine.
Dober terapevt mora znati opazovati tako otroka kot tudi konja.
Dar opazovanja, sposobnost empatije in ustrezne interpretacije so zelo pomembne lastnosti terapevta. Ker ne gre za klasične terapije v zaprtem prostoru, temveč v naravi v sodelovanju z živaljo in drugimi člani terapevtskega tima, mora terapevt obvladati zelo široko paleto znanj. Poleg strokovnega znanja in poznavanja metod dela z določenim uporabnikom mora imeti še znanja o konjih, komunikacijske in socialne spretnosti za delo z ljudmi, sposobnost timskega sodelovanja, vodstvena in organizacijska znanja. Zato lahko terapevtske obravnave vodijo le strokovnjaki ustreznega osnovnega profila, kot so specialni in rehabilitacijski pedagogi, psihoterapevti, učitelji predšolske vzgoje, fizioterapevti, socialni delavci, zdravniki in drugi zdravstveni delavci, ki so še dodatno usposobljeni za izvajanje terapije s pomočjo konj.
Terapije s konjem, stik in aktivnosti s konjem posameznika tudi okrepijo.
Zagotovo, tako fizično kot tudi psihično. Terapije potekajo v naravi, kjer smo običajno veliko bolj spontani, sproščeni in motivirani za aktivnosti. Tako se vezi in zaupanje med terapevtom, posameznikom in skupino veliko lažje vzpostavijo. Pogovor v iskrenem okolju in naravi steče lažje in hitreje. Pri tovrstni terapiji se ves čas tudi gibamo in učinkovito krepimo naše telo, mišice ter krvožilni in dihalni sistem.
Skozi odnos do konja se otroci učijo spoštljivosti, prek ritmičnega gibanja na konjskem hrbtu pa pridobijo motorične sposobnosti.
Jahanje in druge usmerjene aktivnosti ob konju krepijo naše sposobnosti na motoričnem področju. Izboljšujejo se usklajenost telesa, ravnotežje in koordinacija. Drža in nadzor trupa se aktivirata in hkrati sproščata. Mišični tonus se tako ustrezno izravnava. Med jahanjem tudi izboljšujemo zaznavanje in zavedanje lastnega telesa, urimo orientacijo v prostoru ter hkrati krepimo samozavest in pozitivno samopodobo. Biti na konju je vselej nekaj pozitivnega, nekaj posebnega.
Naloge in igre s konjem mladostniku omogočajo, da lažje razume in sprejme sebe in okolico. Pogovor ob konjih daje prostor za izražanje čustev, pričakovanj, ciljev in želja.
Res je. Že samo doživetje konjske črede na prostem te pomiri in pomaga, da lažje zavzameš novo perspektivo. Konji so bitja, ki živijo tukaj in zdaj z glavo in srcem. Imajo jasen cilj, ki se nanaša na preživetje. Če imajo izpolnjene temeljne potrebe po gibanju, svobodi, hrani, varnosti in prijateljstvu, potem so zadovoljni, zdravi in srečni. Zelo preprosto. Prav nasprotno od življenjskega sloga, ki ga živimo danes v zahodni civilizaciji. Obremenjujemo se z napakami iz preteklosti. Vodijo nas skrbi. Naše misli potujejo nazaj in naprej. Le v tem trenutku, ki nam je dan, ne znamo biti srečni in zadovoljni. S to težavo se ubada večina odraslih. Kako naj potem pričakujemo od mladostnikov, da bodo znali prepoznati svoja čustva, definirati svoje cilje in želje ter se osredotočiti nanje? Prek metode učenja s konji lahko mladostnika in odraslega učinkovito naučimo, da ozavesti, kdo je, kaj želi in kako bo to dosegel. Predvsem pa, kako bo na poti do cilja ohranil osredotočenost, motivacijo, ustvarjalnost, mirne živce ter kako bo upravljal z morebitnimi strahovi, ki se bodo pojavili, kadar vse ne bo šlo po načrtu. Gre za učinkovito metodo, ki pomaga spodbujati posameznikov osebni in poklicni razvoj.
Kako terapija s pomočjo konj pomaga odraslim in otrokom, pri katerih so močno prisotni jeza, žalost, bes ali frustracije?
Jezo, žalost, bes, frustracije včasih usmerjamo nase, včasih na druge. Konji in varno okolje, kjer potekajo terapije, predstavljajo priložnost in spodbudijo posameznika, da začne zaupati in se odpirati. Ta proces odpiranja navadno steče izjemno hitro. Veliko hitreje kot v ordinaciji. Tudi pri ljudeh, ki negativna čustva usmerjajo na druge, je terapija s konji dobra rešitev, saj do konj gojimo arhetipsko strahospoštovanje. Zato si le redki dovolijo nastopati agresivno. Konj je petkrat močnejša žival, ki si ne bo dovolila nespoštljivega odnosa, ampak se bo temu primerno odzvala. In takšni odzivi so odlične učne razmere za ljudi, ki ne znajo nadzirati jeze. Pogosto skozi terapijo ugotovimo, da je jeza le odraz nemoči. Nato najdemo metode, kako bolj konstruktivno pokazati ranljivost, zaprositi za pomoč in rešiti frustracije. Zaupanje je tukaj spet ključnega pomena.
Povezanost in druženje s konjem lahko krepita samozavest in samospoštovanje ter vzbujata notranje zadovoljstvo.
Da, iz lastnih izkušenj lahko povem, da ni bolj blagodejne stvari kot preprosto biti ob konjih in jih opazovati, kako umirjeno in povezano spletajo odnos med člani konjske družine. Vse najdeš tukaj. Pestrost življenja, ki te navdihne, da tudi na svoje življenje pogledaš z druge plati. Se začneš veseliti malih, drobnih trenutkov, ki vzbujajo notranje zadovoljstvo. Ko smo zadovoljni s seboj in s svojim življenjem, postanemo tudi samozavestni. Stopamo naprej in se veselimo svojih uspehov.
Vaša želja za prihodnost?
Moja želja je, da bi tudi v prihodnje imela modre in intuitivne štirinožne učitelje s pašnika ter še naprej srečevala izjemne in posebne ljudi. Da čim večjemu številu otrok pričaram nasmeh na obraz. Da svoji družini, možu in odraščajočima otrokoma podarim čim več lepih skupnih trenutkov. In tako naprej živim svoje sanje
