Estrada

Kako lahko s čuječnostjo otroci spet postanejo otroci

Petra Arula, Bodi Zdrava
10. 5. 2017, 13.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Nekoč so bili otroci zgled čuječnosti – brez presojanja so bili osredotočeni natančno na tisto stvar ali čustvo, ki jih je tisti trenutek preplavilo.

Zato so se lahko dolgo časa igrali z majhnim storžem, se zdaj jokali in že naslednji trenutek smejali … Danes pa so njihove misli razpršene, so neosredotočeni, nepotrpežljivi, vse več je hiperaktivnih. Suzana Murič, trenerka čuječnosti in svetovalka za družinske odnose, nam je povedala, kako lahko s čuječnostjo otroci spet postanejo otroci. A kot pravi, jih bomo naučili biti prisotne v trenutku le, če bomo čuječi tudi sami.

Čuječnost je dandanes pravi hit. Zakaj?

Živimo v času, ko se vse več ljudi spoprijema z utrujenostjo, izčrpanostjo, depresijo, tesnobnostjo, agresijo in mnogimi podobnimi stanji, ki so po mnenju mnogih posledica stresa in stresnega načina življenja. Svetovna zdravstvena organizacija je stres razglasila za epidemijo 21. stoletja, saj naj bi bil po zadnjih raziskavah prav ta odgovoren za 86 odstotkov vseh bolezni. Čuječnost pa nas po drugi strani uči, kako se na stresne položaje odzvati drugače. Z redno vadbo in pozneje z načinom čuječega življenja si zagotovimo notranji mir, dvignemo imunsko odpornost, izboljšamo ustvarjalnost, večjo zavzetost in osredotočenost, izboljša se komunikacija in zgradijo se močnejše medsebojne vezi in odnosi, izboljša se razpoloženje in samopodoba, dvigne se samozavest, posledično več naredimo pri delu in smo srečnejši v življenju.

H katerim boleznim in tegobam današnjega časa še pripomore čuječnost?

K depresiji, tesnobnosti, telesnim in čustvenim bolečinam, težavam s spanjem, pomanjkanjem energije, izčrpanosti, izgorelosti, avtoimunskim boleznim, alergijam, čustvenim težavam, kot so jeza, agresija, strah …

Ali so otroci čuječa bitja – do kdaj je tako in kaj je tisto, kar jih 'začne metati' iz fokusa, doživljanja trenutka?

Otroci so že po naravi čuječi, znajo biti v stiku s seboj, svojim telesom in v sedanjem trenutku. So nekritični do vseh dogodkov in jih sprejmejo kot življenjske izkušnje, ki jim pomagajo postati najboljša različica sebe. Biti čuječ je v bistvu naše naravno stanje, vendar tega stanja žal ne znamo ohranjati. Dandanes je vse preveč pritiskov v družini, starši otroke vzgajamo po lastnih zgledih in pozabljamo, da je naš otrok svoja osebnost. Tako se otrok uči ubogljivosti in počasi začne izgubljati stik s seboj, saj želi ugoditi željam staršev. Pozneje tega otroka, ki se je že v primarni družini naučil prilagajanja, izoblikujejo še družba, okolica in šolski sistem. Z vstopom v šolo se pričakovanja še povečujejo, posledično tudi stres. Največja prelomnica pa se dogaja ob prehodu v puberteto in med njo. Če so otroci prej pozabljali nase zaradi prilagajanja staršem in okolici, potem jih telo v tem obdobju spet opozori nase. Puberteta prinese telesne, čustvene in psihične spremembe. Z vidika narave bi lahko rekli, da nas narava sama, skozi procese, vodi nazaj k sebi. V tem obdobju je še kako pomembno, da vzpostavimo stik s seboj in sedanjim trenutkom in da se na dogodke odzovemo nekritično. In ravno tega nas uči čuječnost.

Zakaj je pomembno, da čuječnosti učimo že otroke?

Čuječnost je popolnoma naravna tehnika oziroma bolje rečeno način življenja, kjer ni prostora za omejujoča prepričanja. S čuječim načinom življenja pridobijo tako otroci kot tudi starši. In ker smo ravno mi – odrasli in predvsem starši – največji zgled otrokom, je zelo pomembno, da tudi mi živimo čuječe življenje. S čuječim načinom življenja si otroci pomagajo zbistriti misli, se znajo umiriti, osredotočiti, izboljša se jim spomin, izboljšajo se odnosi, rezultati v šoli, pri športu in drugih dejavnostih …

Kako torej pomagati, da otroci niso raztreščeni na tisoč strani in stvari?

Otroke učimo, naj počnejo le eno stvar naenkrat in naj bodo pri početju polno prisotni. Osredotočanje na sedanji trenutek nam pomaga, da ostanemo zavzeti, radovedni, ustvarjalni in ohranimo zmožnost nekritičnega sprejemanja. S tem dosežemo, da nam misli ne begajo drugam in pri opravljanju dela naredimo več. S tem otroke učimo tudi samozavedanja … otroci se tako začnejo zavedati, čemu posvečajo pozornost, kar je izrednega pomena.

Ali torej lahko čuječnost pomaga proti hiperaktivnosti in kako?

Na prvi pogled je videti, kot da je čuječnost popolno nasprotje hiperaktivnosti, v bistvu pa gre za učenje samouravnavanja, kar je pravzaprav popolnoma naraven proces. Raziskave v tujini kažejo bistveno izboljšanje stanja pri otrocih in odraslih z diagnozo ADHD, ki so se udeležili programa čuječnosti. Prednost čuječnosti je prav to, da krepi sposobnosti, ki nam pomagajo, da ostanemo zbrani kljub vsem motečim dejavnikom, in to je ravno to, kar pripomore h kakovostnejšemu življenju oseb z diagnozo ADHD. V teh primerih vsekakor priporočam, da se tako starši kot tudi otroci udeležijo programa o čuječnosti, ki je za tovrstne primere prilagojen – zanje se čas posamezne meditacije postopno podaljšuje in se kombinira z drugimi oblikami meditacij.

Kako to lahko naredimo doma, ko smo z njimi?

Bodimo pozorni na zavestno odzivanje na razmere. Vprašajmo se, kako se odzivamo – ali delujemo po avtopilotu ali se dejansko zavedamo dogodka in svojega odziva. Učimo se živeti v sedanjem trenutku. Le tu in zdaj lahko resnično živimo svoje življenje. Ker je v zadnjem času vse več nasilja do samih sebe, lahko z otrokom (ali s seboj) vodimo pogovor o notranjem dialogu – torej: Kakšne misli si namenjamo? Ali je to, kar mislim, res, je resnica? Zakaj tako mislim? Posledica česa so moje misli? Mi je to všeč? Si želim drugače? Kako lahko to spremeS čuječim načinom nim? Kaj me pri tem ovira?

In če nismo ravno dober zgled, kako si lahko pomagamo?

Sami lahko treniramo čuječnost. Zavedanje, da živimo le v tem trenutku, je bistvenega pomena. Živeti ne moremo ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Imamo le ta trenutek, tukaj in zdaj. Zavestno se odločimo in se 'postavimo' v sedanji trenutek. Že samo z zavedanjem lahko preprečimo, da bi delovali po podzavestnih vzorcih in avtopilotu.

Kako je to videti v praksi?

Zavestno bodimo pozorni na dogodke, ki nas vržejo iz ravnotežja, ali na kritiziranje, ki je posledica podzavestnih vzorcev. Pozorni bodimo tudi na svoje misli: so pozitivne ali negativne? Kakšen je naš pogled na svet, kakšno počutje prinesemo iz službe? Hkrati pa se zavedajmo, da vse v življenju išče ravnovesje … tako imamo dan in noč, toplo in mrzlo, kot tudi prijetne in neprijetne občutke.

Torej se ne smemo osredotočati le na to, kar je lepo, temveč se zavedati vseh svojih občutkov, odzivov, in jih ozaveščati, takšnega doživljanja vsakdana pa učiti tudi otroke?

Natančno tako.

Kakšnim otrokom pa so namenjene delavnice čuječnosti za otroke?

Programi čuječnosti so skrbno pripravljeni za otroke, ki se spoprijemajo s stresnimi razmerami, strahom, ki so pod čustvenimi pritiski (izražajo jezo, agresijo), ki se spoprijemajo z vedenjskimi izzivi, ter za preobčutljive otroke – tudi sama sem bila čustveno preobčutljiv otrok. Skozi program in delavnice otroci spoznavajo sebe, svoj način delovanja, naučijo se povezati z umom in srcem, naučijo se povezati z naravo. Programi so prilagojeni otrokom v posameznih starostnih obdobjih kot tudi otrokom z diagnozo ADHD. Prednost mojih programov je v tem, da so otroci obravnavani celostno, da so celostno podprti pri osebnostnem razvoju. Učijo se svobodnega izražanja, spoznajo lastne sposobnosti in si upajo biti 'drugačni', znajo razmišljati zunaj okvirjev družbe. To so otroci prihodnosti, ki so zadovoljni s seboj, srečni, samozavestni, polni življenjske energije in se znajo spoprijeti z življenjskimi izzivi. Zdaj je čas, da odpremo srca otrokom. V tem času to potrebujejo bolj kot kadar koli. Ti programi jih bodo naučili ljubezni do sebe, sočutja, hvaležnosti in ohranjanja notranjega ravnovesja. Otroci na delavnicah uporabljajo (ali bogatijo) vseh pet čutov in razvijajo intuicijo oziroma notranji glas, ki nas v življenju vodi na pravo pot.