Afer, v katere je vpleten Dragan Marušič, je nebroj, a obtožbe, dokazi in sodbe niso dovolj, da bi mu sodelavci, pa tudi rektorji drugih univerz, obrnili hrbet. Njegov despotski primež nad notranjo avtonomijo univerze, ki jo še vedno vodi kljub hudim nasprotovanjem s strani študentov, nekdanjih sodelavcev in visokošolskega sindikata, je še vedno trden kot kamen, skala, kost. Tudi po odločitvi koprskega delovnega sodišča, da mora Univerza na Primorskem zaradi Marušičevega mobinga nekdanji direktorici študentskih domov Astrid Prašnikar plačati 15.000 evrov odškodnine. Sodba še ni pravnomočna, na univerzi, kjer so prepričani, da bo na drugi stopnji padla, pa napovedujejo pritožbo.
Ko je predstavila dokaz, je priznal
MINISTRSTVO
"Kot ministrica, kot znanstvenica in tudi kot ženska ostro obsojam vsakršno spolno diskriminacijo, nadlegovanje ali neenako obravnavo," je zapisala ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič.
Rektor Marušič je Prašnikarjevo odslovil konec leta 2015, Prašnikarjeva pa je letos že dosegla sodno zmago, saj ji je višje delovno in socialno sodišče prisodilo odškodnino v višini 26 tisoč evrov zaradi samovoljne prekinitve delovnega razmerja. Univerza pa bo morala Prašnikarjevi zdaj plačati odškodnino še zaradi mobinga, in sicer zato, ker jo je rektor Marušič daljše obdobje poniževal, ji grozil, jo spolno in drugače nadlegoval ter diskriminiral. Na sodišču je sprva zatrjeval, da verbalnega spolnega nadlegovanja ni bilo, ko pa je Prašnikarjeva predočila posnetek pogovora, je Marušič izrečeno vendarle priznal.
Ob njej je bil »trd«
Visokošolski sindikat
POZIV K ODSTOPU
V sindikatu ostro obsojajo žaljiva in seksistična ravnanja. Gre za napad na dostojanstvo posameznika, za katerega bi morala po mnenju sindikata veljati ničelna stopnja tolerance.
Dogajanje naj bi vrhunec doseglo lani, ko se je Prašnikarjevi iztekal mandat direktorice študentskih domov in so se bližale rektorske volitve. Marušič je ureditev njenega prihodnjega zaposlitvenega statusa pogojeval z njenim vedenjem v volilni kampanji. Od Prašnikarjeve je v zameno za ugodno rešitev njene službe pričakoval, da bo pred volitvami»vsaj nevtralna«. Prašnikarjevi je na sestanku pred volitvami za rektorja univerze dejal: »… Moj odnos do tebe je večdimenzionalen, eno je kot ženska, eno je kot Astrid Prašnikar … jaz imam včasih v sebi malo bolj trdo mnenje glede tebe … potem prideš, tukaj sediš … razumeš … delujejo drugače te energije … tako da je nevarno v teh situacijah … midva se bova tako pogovarjala, jaz ti bom še nekako napolnil stotinko … stotinko flirtal … ti boš pa zdaj sodelovala s protikandidati … to ni primerno, ne … jaz imam eno zelo dobro misel o tebi, kaj bi lahko naredil v tem vmesnem obdobju, ne želim se tukaj izreči zaradi tega, ker vplivaš preveč … postanem nekje mehek … ma ne spodaj …«
»Nadlegoval je nisem jaz, ampak univerza«
Toda Dragan Marušič sodbo vseeno interpretira po svoje. Trdi namreč, da so očitki namenjeni univerzi kot delodajalcu, in ne njemu. Ob tem je dodal, da sodba pomeni izenačen rezultat, saj da je Prašnikarjeva zahtevala 30 tisoč evrov, na koncu pa dobila »le« polovico. Na rektorjeve izjave se je odzvala Prašnikarjeva in povedala, da »ne glede na to, da je bila tožba vložena proti delodajalcu – torej univerzi, ker v tovrstnih primerih drugače tudi ni mogoče, je bila večina dejanj povzročena prav neposredno s strani rektorja«. Sicer je Dragan Marušič kot rektor oseba, ki zastopa univerzo in je odgovorna za njeno zakonito delovanje. Na Marušičeve matematične ugotovitve pa odgovarja, da pri sodbi ne gre za višino odškodninskega zneska, ampak za ugotovitev krivde, ki je bila Draganu Marušiču v tem primeru dokazana.
