Psihološke raziskave so precej zanimiva stvar, a pogosto preveč zapletene, da bi si v praktičnem življenju lahko z njimi kakor koli pomagali. A obstaja kar nekaj psihološko potrjenih dejstev, ki bi se jih splačalo poznati.
Zdi se, da vse psihološke raziskave, ki jih skoraj dnevno opravijo po svetu, z vsakdanjim življenjem nimajo kaj dosti skupnega. Veliko pripomorejo pri znanstvenih odkritjih, a preprost vsakdanji človek si z njimi ne more pomagati, kajne? Če tudi vi mislite, da so psihološke raziskave zgolj španska vas za polnjenje nerazumljivih znanstvenih revij, pomislite še enkrat. Kar precej psiholoških odkritij nam namreč lahko pomaga izboljšati življenje. Če jih seveda poznamo.
Srečo se da kupiti
Rek pravi, da se sreče ne da kupiti, a to ni povsem res, trdijo psihološke raziskave. Če denar zapravljamo za prave stvari, bomo po dokazih mnogih študij precej srečnejši. A za kaj je treba zapravljati denar? Raziskave kažejo, da za izkušnje in doživetja. Če se boste hoteli osrečiti z materialnimi dobrinami, niti malo ne boste tako srečni, kot boste, če boste svoj denar zapravili za doživetja, ki vam bodo pomagala rasti. Spomini so vendarle neprecenljivi, stvari pa spominov ne ustvarjajo. Spet druge študije pa kažejo, da nas veliko bolj osreči, kadar denar namesto zase porabimo za druge. Če torej vlagamo v doživetja in ljubljene, znamo biti neizmerno srečni.
Sreča je nalezljiva
Tako nekako kot smeh, ki je znanstveno dokazano nalezljiv, je nalezljiva tudi sreča. Raziskave namreč kažejo, da sta tako sreča in veselje kot njuna nasprotna pola žalost in stres v naših življenjih v veliki meri odvisna od okolice. Če se obdajamo s srečnimi, pozitivnimi in optimističnimi ljudmi, bomo dokazano tudi sami veliko bolj srečni in optimistični. Če pa nas v življenju obkrožajo ljudje, ki živijo za dramo ali so nagnjeni k depresiji, bomo tudi sami veliko bolj pod stresom in predani žalosti. Sreča je torej nalezljiva kot virus, ki se prenaša po zraku, in lahko bi rekli, da zanjo drži rek, da bolj kot se jo deli, več je je.
Denar ne prinese sreče
Tudi ta rek je znanstveno potrjen. Že prej smo govorili o tem, da materialne dobrine ne prinašajo tolikšne sreče kot denar, ki ga vložimo v doživetja ali ga namenimo drugim. Znani finančni časnik The Wall Street Journal pa je dokazal še več – da denar zares ne osrečuje. Ljudje, ki so letno zaslužili več kot 75 tisoč ameriških dolarjev, kar je malo več kot sedemdeset tisoč evrov, niso bili v povprečju nič srečnejši od ljudi, ki so živeli v sivem povprečju ali celo pod pragom revščine. Denar torej načelno ne spremeni ničesar, razen če ga znate pametno vložiti v doživetja ali ga razdeliti med druge.
Današnje življenje je norišnica
Saj vemo, da to pogosto pravimo, pa verjetno tega ne mislimo dobesedno. A bi morali. Svet, v katerem živimo, se je precej spremenil. Od nas se pričakuje veliko več, razpeti smo med raznimi družbenimi vlogami, pričakovanja do nas so izjemno visoka, poleg tega pa se dnevno srečujemo z nasprotujočimi si ideologijami. Skratka, okrog nas in v nas se dogaja prava norišnica, in nič čudnega ni, da predpisovanje pomirjeval in antidepresivov ter obiskovanje psihoterapevtov narašča. Če se vam zdi, da je tak samo čas, naj vam za primerjavo ponudimo tole precej sočno psihološko dejstvo: današnji otroci naj bi bili v povprečju tako anksiozni, kot so bili v petdesetih letih prejšnjega stoletja psihiatrični bolniki. Anksioznost in napetost med ljudmi naj bi se z vsakim desetletjem še povečevali.
Cilje zadržite zase
Čeprav sodobne ideologije doseganja ciljev zagovarjajo vizualizacijo in dejstvo, da se je treba za uresničitev želja ves čas vesti, kot da smo zastavljeno že dosegli, pa je znanost temu že v tridesetih letih močno oporekala. Študija iz leta 1933 je namreč pokazala, da obstaja precej manjša verjetnost, da bomo zastavljene cilje dosegli, če jih bomo prej javno razkrili. Če bomo torej o svojih cilji in namerah glasno razpravljali z drugimi, jih po vsej verjetnosti ne bomo dosegli. Zakaj? Ker z javnim naznanjanjem ciljev že dosežemo neko raven samopotrditve, zaradi katere pa naprej več ne čutimo zadostne potrebe po samoizpolnitvi, ki bi nas gnala do cilja. Že s tem, ko torej cilj naznanimo na glas, dobimo občutek, da smo naredili en korak proti uresničitvi, to pa nam kmalu da lažen občutek, da smo že naredili dovolj, in se nehamo truditi.
Možganom ne priznajte, da ste premalo spali
Saj veste, da ni nič hujšega kot zavedanje, da smo premalo spali. Ves stres, ki nastopi naslednji dan, je prava nočna mora, a ni treba, da je tako. Raziskave so namreč pokazale, da sloviti učinek placeba, ki ga poznamo v primeru jemanja zdravil, deluje tudi pri moči misli. Če možganom ne izdate, da ste premalo spali, oziroma jih pretentate, da ste spali dovolj, ti drugi dan ne bodo čutili standardne utrujenosti, ki nastopi, kadar ste prepričani, da bi morali spati dlje. Samo pomislite, kolikokrat greste po veseli noči spat, ne da bi vedeli, koliko je ura, pa se zbudite povsem spočiti, ne da bi vedeli, koliko časa ste pravzaprav spali. Ko se šele čez dan zaveste, da ste spali zgolj dve ali tri ure, pa ste presenečeni nad tem, kako čili in spočiti ste. Vse to samo zato, ker niste vedeli, koliko časa ste v resnici spali. In česar ne veste, vas ne boli
