Prehladi so najpogostejša virusna obolenja pri ljudeh, saj jih v življenju v povprečju prebolimo več kot dvesto. Odrasli za prehladom zbolijo približno dvado štirikrat na leto, otroci pa približno od šest- do osemkrat. Če smo dosledni, imamo zdrav življenjski slog in sledimo preventivnim ukrepom, se prehladno obolenje praviloma pozdravi v sedmih dneh, trdi dr. med. Martin Kenda iz Medicinskega centra Barsos.
»Viroza je splošen pojem, ki se uporablja za bolezni, ki jih povzročajo virusi. Izraz prehlad je rezerviran za viroze, ki prizadenejo zgornja dihala v smislu povečanega izcedka iz nosa, kihanja, zamašenega nosa, lahko tudi bolečin v žrelu, hripavosti, običajno pa potekajo brez ali z blagimi sistemskimi znaki. Gripa je ena od viroz, ki jo povzroča virus gripe. Ima precej značilne simptome, ki se nekoliko razlikujejo od drugih respiratornih viroz,« pravi dr. med. Martin Kenda. Stres in duševne stiske najbolj oslabijo imunski sistem, zato smo takrat bolj dovzetni za prehlade in prehladna obolenja. Ljudje, ki pogosto zbolijo za prehladnimi obolenji, imajo več možnosti, da zbolijo še za drugo nalezljivo virusno okužbo dihal, gripo.
Preberite tudi: Nad prhljaj po domače. Kliknite TUKAJ!
Prehlad je nalezljiva bolezen
Prehlad spada v skupino hitro nalezljivih bolezni. Prenos okužbe z ene na drugo osebo se zgodi hitro, in sicer prek okuženega zraka zaradi kašljanja ali ko obolela oseba govori. Do prenosa virusa lahko pride tudi neposredno s stikom z nosnim izcedkom obolelega na kožo oziroma sluznico zdravega ali posredno prek predmeta. Zato je pomembno, da se čim bolj izogibamo neposrednemu stiku s prehlajenimi osebami in ne prijemamo predmetov, ki se jih dotika prehlajena oseba. Prehlajeni bi moral praviloma kihati v komolec, namesto v dlan. S takšnim vedenjem lahko prepreči prenos virusnega obolenja na drugo osebo.
Kako ga prepoznati?
Simptomi prehlada se sprožijo takoj po vstopu virusa v nosni kanal ali grlo. V prvih dneh se pojavita skelenje in pekoč občutek v grlu, pozneje pa tudi izcedek iz nosu, zamašen nos in suh kašelj. Naš imunski sistem začne proizvajati več belih krvnih telesc in jih pošiljati na okužena mesta. Višek belih krvničk povzroči vnetje, ki ga spremlja sluz v nosu in grlu. Prehlad lahko spremljajo bolečine v mišicah, glavobol in utrujenost. Pri majhnih otrocih se lahko pojavi tudi povišana temperatura, ki pri odraslih večinoma ni prisotna.
V enem od dvajsetih primerov se kot posledica prehlada lahko razvije tudi sekundarna bakterijska okužba, kot so na primer bronhitis, sinusitis ali pljučnica. Dovzetnejši za bakterijske okužbe so majhni otroci in ljudje z oslabelim imunskim sistemom. Pri odraslih so med znaki bakterijske okužbe gnojno izkašljevanje, visoka temperatura, mrzlica, boleče požiranje in bolečina v predelu sinusov. Pri otrocih se lahko pojavijo tudi težko dihanje, vnetje srednjega ušesa, bolečina v ušesih z izcedkom zelene barve, trd vrat, bruhanje, driska, dolgotrajen kašelj in povišana telesna temperatura, ki je ne moremo znižati niti z zdravili za zniževanje telesne temperature.
Kdaj k zdravniku?
»Obisk zdravnika zaradi viroz v večini primerov ni potreben, lahko pa ga obiščemo, če obstaja sum, da ne gre za virozo, ali se pojavijo zapleti. Pričakujemo, da virozo prebolimo znotraj sedmih dni,« pravi dr. med. Martin Kenda. Odraslim ljudem, ki nimajo zdravstvenih težav, zaradi prehlada torej ni treba obiskati zdravnika. Zdravnika pa naj bi obiskali starejši od 65 let, dojenčki in majhni otroci, nosečnice in doječe matere. Zdravnika je priporočljivo obiskati tudi, če prehladni simptomi trajajo dlje od sedmih dni, pri povišani temperaturi več kot tri dni, kadar težko dihamo in požiramo, pri hujših bolečinah v žrelu, pri glavobolu in bolečinah ob predelu obnosnih votlin, pri občutku trdega vratu in hudega glavobola ter bolečinah v ušesih.
Četudi ni zdravila, ki bi pozdravilo prehlad, lahko s številnimi metodami preprečimo in lajšamo znake prehlada. Preventivna obravnava lahko do neke mere prepreči nadaljnje bakterijske okužbe. Za prehlad pa ni smiselno jemati antibiotikov, saj ti ne uničujejo virusov. Zdravnik jih običajno predpiše, ko pride do bakterijske okužbe.
Kako ga preprečiti?
Prehladnih obolenj se lahko najbolj ubranimo tako, da okrepimo imunski sistem in upoštevamo osnove zdravega življenjskega sloga. Dr. med. Martin Kenda priporoča, »da skrbimo za splošno psihofizično kondicijo v smislu čim manj stresa, dovolj gibanja na svežem zraku, pestre prehrane, razdeljene na vsaj pet obrokov čez dan, vključeno pa naj bo dovolj sveže zelenjave, sadja in tekočin, prav tako je pomemben kakovosten spanec. Kot preventivo velja poskusiti tudi na primer izvleček ameriškega slamnika, probiotike (jogurt) in ingver, ob tem, da smo s prehrano zaužili dovolj vitamina C.« Za zdravljenje prehlada so blagodejne tudi domače juhe ter čaj z limono in medom, saj telo v času prehlada potrebuje dodatno količino tekočine.
