Pa vendar samosvojega okusa, ki ga ljudje hitro vzljubijo ali zavračajo, nekateri celo na moč sovražijo. Seveda po nepotrebnem, saj so jajčevci zdrava hrana.
Izvirali naj bi iz Indije, z območja današnje zvezne države Asam. Pred tri ali štiri tisoč leti so jajčevce gojili samo v Indiji, na Šrilanki in na Kitajskem, sprva le v okrasne namene. Kdaj so jih začeli uživati, ni znano. Grki in Rimljani jih niso poznali, v Evropo so prišli pozno, in sicer prek Arabcev in Mavrov na ozemlje Španije, od koder so se šele pred petimi ali šestimi stoletji razširili po vsem severnem Sredozemlju. Španci jim pravijo berengenas, kar pomeni jabolko ljubezni. Tuaregi v Sahari pa »noro jabolko«, ker imajo v sledovih psihotropni alkaloid solanin. Podobno jim rečejo tudi Italijani »mela insana«, kar spet pomeni – noro jabolko. A se ne bojte, učinek solanina bi zaznali šele, če bi dan za dnem uživali jajčevce po dvakrat na dan!
Preberite tudi: Še zadnji cvetovi z domačega vrta. Kliknite TUKAJ!
Jajčevci ljubijo toploto
Da dozorijo, potrebujejo najmanj pet mesecev. V času rasti ne smejo doživeti zmrzali. Potrebujejo lahko, a rodovitno zemljo, ki ne zadržuje vode. Ker ljubijo toploto, jih v notranjosti Slovenije ponavadi gojijo v rastlinjakih, kjer s posebno folijo prekrijejo tla, da sprejmejo in zadržijo toploto. Le na toplem Primorskem je gojenje bolj preprosto.
Plodovi so se spreminjali skozi zgodovino
Postajali so vse večji in tudi barvno so se »okrepili«. Sprva so bili samo beli in veliki kot kokošje jajce, a še preden so začeli pridobivati velikost in značilno obliko solze, so pridobili barvo. Kmalu so ob belih vzgojili rumene jajčevce, nato pepelnato sive, rdečkaste in na koncu zelene in temnomodrovijolične barve, kakršni prevladujejo danes. So pa lahko tudi pisani in progasti. Po okusu so bili jajčevci pred stoletji grenki in po otipu bodeči. Danes jajčevci niso več grenki v tolikšni meri kot nekoč; pravzaprav so vsi hibridi veliko večji in težji. V povprečju so jajčevci naših evropskih sort danes dolgi okrog 20 cm in v premeru do 10 cm. Največji pa dosežejo tudi do 25 cm dolžine. Posamezna rastlina pri nas rodi do osem plodov. Sorte z manjšimi plodovi, nekatere vrste imajo plodove majhne kot pri nas paradižnik češnjevec, imajo veliko plodov, a utežno so si sorte po rodnosti podobne.
V svetu je več sort jajčevcev. Pri nas prevladujejo sorte v obliki solze, redkeje je mogoče kupiti hruškaste, valjaste ali ovalne, jajčaste oblike v pravem pomenu besede.
Pozorni moramo biti, kdaj so plodovi dozoreli. Tedaj imajo melancane napeto in gladko površino oziroma kožico. Če jih ne poberemo pravočasno, se začne kožica počasi gubati, plod pa postane grenak. Pod močno lupino je »meso« bledo rumene barve, z rahlim zelenim odtenkom in veliko semeni. Bolj ko so melancane zrele, bolj grenke so in trša imajo semena.
Vsebnost koristnih snovi v jajčevcih
Jajčevci ne izstopajo z ničimer, saj imajo zmerne količine rudnin in vseh drugih sestavin. Pa vendar so dobrodošla dopolnitev hrane in koristni za uravnoteženo prehranjevanje. Med minerali imajo še največ kalija, nekaj manj je fosforja, magnezija in kalcija, v sledovih je tudi večina drugih. No, niti z vitamini se jajčevci ne morejo pretirano pohvaliti: nekaj je vitamina C, omembe vredni so morda še B3, B5, B1 in vitamin E. Surovi jajčevci imajo prek 90 odstotkov vode in malo kalorij: v sto gramih je le 25 kilokalorij, zato jih uvrščajo med hrano za hujšanje.
Pravi pomen za hvalo, ki jih uvršča med zdravo prehrano, se skriva v flavonoidih, karotenoidih, grenčinah in eteričnih oljih. So dobri antioksidanti, znižujejo vsebnost holesterola v krvi, urejajo prebavo, grenčine pa krepijo delovanje jeter in žolčnika in ledvic. Grenčine spodbujajo prebavo maščob. Jajčevci so tudi blagi diuretiki, delujejo protibakterijsko in protirakotvorno, zavirajo nekatera revmatična obolenja in so tudi ustrezna hrana za sladkorne bolnike.
Značilno temno škrlatno, skoraj črnomodrovijolično barvo lupine, kakršna danes prevladuje na trgu, jim daje nasunin, /Delphinidin-3- (p-kumaroilrutinosid) -5-glukozid/, izredno močan antioksidant iz vrst antocianov. Ta preprečuje nastajanje prostih radikalov, zato močno ščiti celične membrane pred poškodbami in kopičenjem slabega holesterola. Znižuje skupni holesterol in trigliceride. Zmanjšuje tudi tveganje za nastanek ateroskleroze in drugih srčnih obolenj. Ker je največ zdravilnih antioksidantov in drugih snovi v lupini jajčevcev, jih nikoli ne lupimo. Pred uporabo jih le dobro speremo pod tekočo vodo.
V melancanah so tudi kofeinska in klorogenska kislina, fenolne spojine iz vrst flavonoidov, ki učinkujejo zoper viruse in bakterije ter varujejo celice pred poškodbami, zato naj bi preprečevale raka. Zlasti glikoalkaloidi naj bi uničevali celice raka na jetrih. Diuretični učinek pa se izkaže pri odstranjevanju ostankov zdravil, mamil in drugih škodljivih snovi iz telesa.
10 kg jajčevcev = 1 cigareta
V Aziji v ljudski medicini uporabljajo jajčevce pri zdravljenju kašlja in vnetega grla, v prah zdrobljene pečene temne jajčevce pa za razkuževanje ustne sluznice in dlesni ter pri parodontozi. To uporabljajo tudi ob zastrupitvah z gobami, pri herpesu, opeklinah in hemoroidih. Poleg nevarnega solanina, ki naj bi v pretiranih količinah povzročal norost, imajo tudi škodljiv nikotin. Pa le brez skrbi, saj bi morali pojesti 10 kg jajčevcev, da bi bil učinek enak kot pri eni samcati cigareti.
Kupujmo le čvrste jajčevce z gladko in svetlečo kožo, z lepimi zelenimi čašnimi listi. Surovi so brez pravega ali uporabnega okusa. Pri tem nas razveseljuje dejstvo, da melancane tudi po termični obdelavi ohranijo vse zdravilne lastnosti. Jajčevce lahko paniramo, kuhamo, pečemo, popečemo, spečemo na žaru ali dušimo; lahko jih pripravimo tudi z različnimi solatnimi prelivi. Ni jih pa dobro uživati svežih.
Olje šele potem
Ker se radi napijejo olja in za marsikoga postanejo težka hrana, jih najprej popečemo brez maščobe in tako preprečimo, da bi se potem napili olja. Popečene lahko tudi pokapljamo z oljčnim ali drugim dobrim oljem, potresemo s peteršiljem, česnom in parmezanom. Lahko jih tudi hrustljavo popečemo na žaru in uživamo kot čips. Popečeni bodo lepo spremljali drugo pečeno meso, zlasti nežno perutnino. No, lahko iz njih naredimo tudi razne namaze, prelive za omake, jih nadevamo, posušimo in zmeljemo v prah. Tega potem uporabljamo kot začimbni posip za razne solate in druge jedi. Mnogi prisegajo na kuhane v sopari z različnimi solatnimi prelivi; Arabci trdijo, da se najbolje ujamejo z jogurtom. Ponudimo jih lahko kot samostojno jed ali kot prilogo ob mesu. Ker jajčevci ljubijo družbo, jih sama vedno ponudim samo kot prilogo, ne pa kot glavno jed.
