Po uspešni fizioterapiji in mirovanju je končno dobila potrditev, da je njena tetiva ozdravljena, vendar so jo zdravniki opozorili, naj se ponovnega gibanja loti skrajno previdno. »V tem času sem spoznala ekipo Bodifit in sprejela program z osebnim trenerjem Janezom Homšakom. To je človek z resnično bogatim znanjem in izkušnjami, tudi s področja okrevanja po športnih poškodbah.« Pod njegovim budnim očesom se je začela tako imenovana trajnostna vadba, ki je Urško prerodila in jo spodbudila, da je postala ambasadorka Bodifita.
»Za Urško sva osnovala zelo raznolik program, kombinacijo vsega: osebni trening na fitnesu, pilatesu, skupinske vadbe in + programi (trx mix, cycling),« nam je zaupal trener Homšak in poudaril, da ne gre zgolj za trening, temveč celosten pristop do vsakega posameznika. Strnil je, da je Urško zanimivo trenirati, saj je nepopustljiva borka. »Telesna aktivnost pod vodstvom strokovnjaka močno vpliva in se kaže na različnih področjih človekovega delovanja. Verjemite, vse se začne pri samem sebi.« Tako lahko bržkone pričakujemo še bolj silovito Urškino energijo na odru!
Intervju
Janez Homšak, trener Bodifita
Koliko časa ste že osebni trener?
Hm … na palec verjetno okoli 15 let … (čas prehitro teče), zadnji 2 leti pa Bodifitu pomagam pri prevzemu fitnes centrov v Domžalah in Kamniku. Moja želja je bila, da se uspešna zgodba samo nadgradi in nadaljuje. In Bodifit je zagotovo prava odločitev.
Koga ste že trenirali ali še trenirate?
Za podroben odgovor bi se pa res moral zakopati v arhive za vsa ta leta. Treniral sem kar nekaj takih, ki naj bi bili »brezupen« primer – tukaj sploh vidim izziv, predvsem pa treniram tiste, ki želijo kvalitetno življenje … Saj veste, kako gre – zdrav duh v zdravem telesu.
Kako pripravite program, pisan na kožo posamezniku?
Kar se samega treninga in programa tiče, je le-ta odvisen od posameznikovega začetnega stanja. Poiščem posameznikove šibke točke, akutne in potencialne probleme, do katerih pride zaradi raznih asimetrij in deformacij na telesu - kot posledice takega in drugačnega življenjskega sloga. In tu ni izjem, vsak se lahko najde v tem opisu. V prvi vrsti je potrebno popraviti slabo držo, nepravilen položaj hrbtenice, kolkov, posledično težave s koleni, ne nazadnje slabo počutje, pomanjkanje energije, prevelika telesna teža, slaba mišična masa, ipd. Ogromno je kriterijev, opazovanj, na osnovi katerih mora trener osnovati potrebni trenažni proces. K temu je treba dodati še posameznikovo psihično stanje, motivacijo za trening, njegov način življenja, izvor težav ... Seveda je potem zelo pomemben voden proces treniranja in sama realizacija ter na koncu, največji motivator, pozitivni rezultati.
Urška je ljubiteljska, rekreativna športnica, ki promovira t.i. "trajnostno vadbo", pod nadzorom osebnega trenerja. Javnosti svetuje tako odločitev ravno zato, da se preprečijo poškodbe ali praviloma sanirajo obstoječe težave. V čem pa se razlikuje vadba pod nadzorom osebnega trenerja od navadne vadbe v fitnesu, skupinske vadbe ali celo ulične vadbe?
Osebni trening predstavlja največ, kar lahko dobiš od vadbe. Pri tem se dejansko trener lahko posveti vsaki malenkosti in jo načrtno skuša odpraviti. Kot prvo si sam do sebe težko tako dober opazovalec, kaj zares potrebuješ, četudi si strokovnjak s svojega področja. To je podobno, kot bi vrhunski športnik bil trener samemu sebi. In če se tudi tukaj navežem na vrhunski šport – ekipa s trenerjem ni enako kot posameznik s trenerjem. Ekipa ima trenerja, ker je finančno ugodneje. Če hočeš potegniti ves potencial iz sebe, potem je potreben popolnoma individualen pristop in vrhunski strokovnjaki s posameznih področjih. Tipičen znan slovenski primer za lažjo predstavo je Tina Maze. Kar je dosegla, je mogoče le na takšen način. V skupini s trenerjem ne bi nikoli dosegla tega nivoja, pa je lahko še takšen talent. Podobno lahko vidite, kaj se dogaja v tenisu. Prvi igralci imajo celo poleg svojih trenerjev zadnje obdobje še neke vrste »svetovalce«, ki dodajo, kar se dodati da.
Skupinske oblike vadbe so povsem simpatična oblika vadbe. Ali samostojen trening na fitnesu ali kakršnakoli druga oblika vadba. Kaj počnete, niti ni tako pomembno. Ključno je, kako to počnete. Ali je to primerno za vas, da je varno in ima svoj cilj. Je prilagojeno za vas. Torej da temelji na strokovnih koreninah. Telesno gibanje in prehrana sta področji, ki sta izredno kompleksni in zajemata izredno široko področje različnih znanj. Potem gre tukaj še za človeka, kjer je vsak posameznik individum zase. Telesne aktivnosti se še vedno lotevamo preveč sami, s stališča: ja saj tečt pa res ni problem ali zgibe delat na ulični vadi zna pa res vsak. Temu zares ni tako. Podobno, kot če bi imeli nek resen pravni problem in bi rekli: »Ja saj gledam ameriške nanizanke, kako poteka delo na sodišču. Bom pa ja samega sebe zagovarjal.« No, realnost je povsem drugačna.
Torej, da povzamem: absolutno pozdravljam vse zvrsti telesne aktivnosti (in prehrane), ki pa naj bodo primerne in naj imajo rdeči nit. Če zares sami niste strokovnjak, dajte se malo obrnit naokoli, pa zopet ne samo uporabit internet ali you tube. Ni vsaka vaja primerna za vas. V Sloveniji je zelo slab nadzor nad tem, kaj in kako se dela. In tu bo potrebno še marsikaj narediti v prihodnosti.
Vsekakor gre za individualno delo, kar najbrž ne potrebuje nadaljnje obrazložitve pozitivnih dejavnikov. Najprej bi se bilo potrebno malo ustaviti pri osebnih trenerjih. Na tem področju žal ni nobenega posebnega nadzora. Kaj in na kakšen način se dela. Manjkajo (bistvena) pravila igre. Ta del potrebuje še kar nekaj obdelave. Sicer pa težko posplošujem. Med trenerji vsekakor obstajajo velike razlike, kar je prav. V mojih očeh, pa mora biti to odgovorna oseba, ki se zaveda, da izvaja neke vrste »life coaching«. Bolj kot je širok njegov nabor znanja (anatomije, fiziologije, prehrane, osnovne treniranja, vaj, poškodb, postrehabilitacije, psihologije, pedagogike, biti motivator, terapevt, svetovalec, učitelj, mentor), lažje povezuje, izvaja, načrtuje in usmerja vadeče. Vrhunski osebni trening je (lahko) najvišja oblika celostnega pristopa do posameznika, ne samo s stališča treninga, vadbe, ampak vključuje tudi vsa ostala področja. Zaznati, kaj točno je tisto, kar vsak posameznik potrebuje, da bo njegovo življenje kakovostnejše, polnejše, in to s pristopi (komunikacijskimi), prijemi tudi realizirati. Idealno bi bilo, da bi bil vsak, karkoli že počne (crossfit, ulična vadba, fitnes, pilates, tek, poslovnež …), deležen vodenja oziroma spremljanja s stani osebnega trenerja. Njegova naloga pa je, da izkoristi potencial vsakega posameznika – tisto, kar najbolj potrebuje.
Kakšen program ima Urška Majdič?
Glede na to, da je Urška ambasadorka Bodifita, sva osnovala zelo raznolik program. Kombinacija vsega: osebni trening na fitnesu, pilatesu, skupinske vadbe (just fit, pilates mix, power step ...) in + programi (trx mix, cycling .…). Tako je spoznala razlike med vadbami, kaj sploh pomeni osebni trening in kako se lahko vadečega usmerja po celotni paleti ponudb centra. Struktura programa pa bi zajema širši intervju.
Kako je trenirati Urško?
Prej zadrževati kot spodbujati. Izredno nepopustljiva … Težko prizna, da ji je kaj težko. Spodbuda je pa tako ali tako pri vsakem dobrodošla. Razlike so le v tem, kakšne so te vzpodbude, kolikokrat jih uporabiš in razlog za uporabo. To so pomembna vprašanja. Pristop do vadečega je pri vsakem prilagojen, tako kot sam program vadbe. Je pa precej opazen njen umetniški temperament, ki se odraža na treningih.
Ali se od začetka treninga pri njej pozna napredek?
Precejšen. S tem, da ne gre za veliko število ur, ki jih je v to vložila. Nisva opravila niti 30 individualnih treningov.
Koliko časa jo boste trenirali - ali bo lahko po nekem času samostojno trenirala?
To je odvisno od cilja vadečega. Lahko je cilj, da se vadeči navadi predvsem varnega, primernega, samostojnega treniranja s pomočjo občasnega nadzora trenerja. To gre v bistvu za finančni kompromis – če si več enostavno ne moreš privoščiti. Sam imam sicer izkušnje, da z vadečimi sodelujem zelo dolgo ali stalno. Urška se je v tem času naučila nekaj osnov vadbe, pridobila malo občutka, resno delo pa se šele začne. Prepričan sem, da se sama bolje počuti in je težav od začetka do danes mnogo manj. Zdaj, ko sva (recimo) prišla na nično izhodišče, lahko resno začneva. Ostaja sicer še »duševni« del. Tudi tukaj je potreben zelo premišljen pristop, drugače vse skupaj izgubi smisel, vadeči ni več dovolj motiviran in zato predhodno zaključi z vadbo.
Ključno pri celotni zgodbi je, da naš fokus ni usmerjen na saniranje težav, temveč iskanje vzrokov. Tako teh težav v prihodnosti ne bo več. Kje tiči vzrok? Le ta je običajno tako telesne kot duševne narave. Oboje je zelo prepleteno, soodvisno. Težava s kolenom, tetivo, kolkom ipd. V večini primerov sploh ni lokalnega vzroka, ampak izvira iz same hrbtenice oziroma še globje, lahko je psihičnega izvora …
Zakaj je po vašem Urška primerna oz. dobra ambasadorka Bodifita?
Je rada aktivna in je vse življenje do sedaj bila aktivna. To (in še kaj ostalega) ji je pustilo precej posledic. Je umetnica … Fitnes, pilates, telesna aktivnost, prehrana, slog življenja, vse skupaj predstavlja na koncu neke vrste umetnost, kot postavljanje temeljev, preden lahko zgradimo hišo. Mislim, da je dodobra spoznala pomen - kot pravi Urška, »uravnovešene« vadba oziroma pristopa. Prepričan sem, da lahko izkušnje na pravi način in v pravi obliki prenese dalje. Kot ambasadorka Bodifita. In njena zgodba še zdaleč ni zaključena …
Ali je osebni trener dosegljiv le tistim, ki si lahko privoščijo več - je drago?
Drago – kakor vzameš. Nekdo, ki mu finančno to predstavlja prevelik zalogaj, je zopet na nek način »naloga« osebnega trenerja, da skupaj najdeta najboljšo rešitev. Torej kam nekoga usmeriti, na katere vadbe, kaj bo zanj najprimerneje, če si pač ne more privoščiti osebnega trenerja. Kakovostni osebni trening se zagotovo ne more primerjati z nobenim izmed ostalih »načinov« vadbe, vseeno pa je tudi alternativna vodena vadba lahko dobra rešitev za povprečnega »homosedensa«.
Sam sem mnenja, da ne gre zgolj za trening, temveč celosten pristop do vsakega posameznika. Na nek način individualizacija, prilagajanje posameznikovim sposobnostim, željam, potrebam …
Če/ko se človek začne sprejemati, živi tisto kar čuti, se ukvarja s sabo (in bolj malo z drugimi) živi polnejše, bolj zdravo in bolj uravnoteženo življenje, stremi k ciljem, je dejaven … Potem so dobro počutje, dobra samopodoba, samozavest, zdravje človekovi redni spremljevalci … Telesna aktivnost (pod vodstvom strokovnjaka) močno vpliva in se manifestira na različnih področjih človekovega delovanja. Verjemite, vse se začne pri samemu sebi.
In tukaj potem ni več govora o ceni … Ali je drago?! No, da ne bo nesporazumov … Vsekakor obstajajo tudi tisti posamezniki, ki z voljo, zagrizenostjo, dovoljšnjo motivacijo, predanostjo in dobrim (pred)znanjem ob sebi ne potrebujejo ali ne želijo strokovnjaka, vendar menim, da jih je zelo zelo malo …
