Za začetek njune ljubezni je bilo usodno gledališče, natančneje ljubljanska Drama, s katero je Aljaž sodeloval od drugega letnika AGRFT, pozneje pa je bil eden najmlajših zaposlenih. Predstavil ju je Alojz Svete. Aljažu je bila Lara všeč že prej. Bral je o njej, gledal fotografije v revijah in si nikoli ni mislil, da bo nekoč njegovo dekle. Že kmalu sta začela živeti skupaj, veliko sta potovala, kuhala in uživala. Pred časom sta dejala, da sta postajala čedalje bolj podobna drug drugemu. Ni pa čisto jasno, kdaj je prišel trenutek, ko sta se začela oddaljevati drug od drugega. On se je povsem posvetil karieri – v predlanski sezoni je v Drami nastopil kar v devetih vlogah. »Čutim, da moram biti popolnoma posvečen delu; treba je biti umirjen, si vzeti čas za počitek, za prehranjevanje. To je pač vrhunskost, s katero se ukvarjam, tako kot to počnejo vrhunski športniki. Včasih je zelo težko, trpi tudi zasebno življenje,« je Aljaž med drugim pred časom povedal za revijo Stop.
Lara in Aljaž sta bila osem let nerazdružljiva.
Lara je njegovo precejšnje nasprotje: je bolj vihrava, neobvladljiva in se ni pustila ukalupiti, zato se je, čeprav je bila ena najobetavnejših igralk v gledališču v Novi Gorici, podala na negotovo pot svobodnjakinje. Takrat se je tudi ločila in v naslednje vloge dala vso bolečino, ljubezen in razočaranja. Lotila se je še šansona in ciganskih plesov, Feri Lainšček pa je posebej zanjo napisal poezijo, da jo je uglasbila in izdala na albumu.
Od nekdaj je bila svobodnega duha, zato je aktivistka z dušo in telesom. Zavzema se za dostojno življenje ljudi, ki niso krivi za krizo v državi. Začela je z dobrodelnimi projekti, imela predstave za Varno hišo v Mariboru in Zvezo prijateljev mladine, za novo leto namesto za obdarovanja skupaj s prijatelji zbira denar za socialno ogrožene družine. Prizadeva si tudi za to, da bi se na več področjih izenačile pravice svobodnjakov in redno zaposlenih. Aljaž jo je sprva pri tem podpiral, a so bile razlike med njima očitno prevelike. On je zvest eni inštituciji in umetnosti, ki jo izražajo tam, in verjetno ni znal vedno razumeti Larinega boja. Tako bo letošnje poletje za oba nekaj posebnega, saj ga bosta preživela vsak zase in ne na Silbi, otoku brez avtomobilov, kamor sta dolga leta vsako poletje hodila brat in polnit baterije.
