Med tistimi, ki so redni spremljevalci pred kratkim končanega vurberškega festivala narodnozabavne glasbe, je zagotovo tudi Jože Napotnik iz Šmartnega ob Paki. Njegova skrb je namreč priprava ustrezne scene.
»Ja, skorajda bi lahko rekel, da sem že inventar tega festivala,« je v šali pripomnil pred dnevi na vurberškem festivalu, kjer je ponovno poskrbel za urejeno sceno. Aktiven je sicer na več »mestih«, a mu je Vurberk, kot pravi, najbolj pri srcu. »Tukaj je tako naravno. Moj prispevek je samo dodatek, saj največji delež prispeva narava sama. Osnova mi je vurberški grad in njegova preteklost, ki jo želim vsako leto predstaviti drugače, na abstrakten način. Letošnja scena predstavlja eno gostilno, županovo sobo, čebelnjak in v daljavi zapuščen grad,« je pojasnil Napotnik.
Zase pravi, da se nekoliko razlikuje od običajnih ljudi. »Nisem takšen, kot je večina ljudi, ki glasbo posluša z ušesi. Najverjetneje sem eden redkih, ki jo posluša oziroma dojema skozi oči. Ne morem poslušati glasbe, če je ne vidim, in obratno,« je prepričan sogovornik, ki ostaja skromen. Za letošnjo stvaritev (sceno) je dejal, da ni ničesar posebnega, saj je oder umeščen pred grajsko obzidje, ki je že samo po sebi posebno. Njegov prispevek je »le« dodatek, s katerim gledalca vrne nekaj stoletij nazaj. Na vprašanje, ali mu počasi zmanjkuje načrtov, pravi: »Še imam načrte in ideje. To je podobno, ko rečem, da sem že dvajset let v pokoju in imam še dvajset let do upokojitve, saj imam še toliko dela.«
Napotnik je pri svojem ustvarjanju skozi življenje sledil le enemu cilju, in sicer temu, da za seboj pusti nekaj lepega. Že v osnovni šoli je lepo risal, a ga je usoda življenja namesto na akademijo popeljala v pleskarske in slikarske vode. Več let pa s svojim ustvarjanjem sodeluje tudi na Studencu, kjer pripravljajo največjo predstavo na prostem.
