Glasbenik, ki že tri desetletja navdušuje s svojo energijo, je z zmagovito kombinacijo karizme in šarma, pankovskega uporništva, neposredne energije in udarnosti rokovske glasbe, zapeljivih melodij in plesnih ritmov popa s svojim slogom sooblikoval sodoben pop rokovski zvok.
William Michael Albert Broad se je rodil leta 1955 v Angliji, tri leta pozneje pa si je oče zaželel osvojiti ameriške sanje, vendar se je družina leta 1962 vrnila v Anglijo. Glasbeno pot je začel pod vplivom zgodnjega panka, vendar njegov oče ni bil posebej navdušen nad tem, da je sin pustil šolo in se podal med glasbenike. »Pravi pekel mi je delal, ker sem hotel biti v skupini. Zdaj pa mu jaz želim narediti pekel, ker ni verjel vame,« je dejal pred leti, ko še ni prebolel zamere do očeta. »Oče dve leti ni govoril z mano, ker sem imel dolge lase. Odločil sem se, da mu za 60. rojstni dan podarim svoj ameriški platinasti album ... Na, oče, milijon Američanov je kupilo moj album!« pravi pevec, ki ga danes poznamo po imenu Billy Idol, ki si ga je nadel po opazki, ki jo je na njegovo nalogo v šoli napisala nezadovoljna učiteljica.
Skoraj slep zaradi videospota
Prvo slavo je doživel kot pevec britanske pankovske skupine Generation X. Z zasedbo je posnel uspešnico Dancing with myself, ki je bila uvod v njegovo samostojno kariero. Začel jo je leta 1981 po razpadu skupine. Solistično pot je zaznamovalo srečanje s kitaristom Stevom Stevensom, ki seveda ne bo manjkal niti na ljubljanskem koncertu. Skupaj sta ustvarila neprekosljive pop rokovske uspešnice, kot so White wedding, Flash for fantasy, Hot in the city in druge, ki so Billyja izstrelile med najbolj priljubljene svetovne glasbene superzvezdnike. Med uspešnicami je tudi Eyes without a face, zaradi katere je začasno oslepel, saj je na snemanju videospota njegove kontaktne leče poškodovala studijska luč.
Predrzen in uporniški, občutljiv in seksapilen, nevarni frajer glasbene scene je že zdavnaj iznašel zmagovito formulo in svoj izvirni slog ter zaznamoval glasbeno zgodovino. Objavil je sedem studijskih albumov, štiri kompilacijske plošče, koncertni album, 34 singel plošč, 26 videospotov in sedem videoalbumov. Za svoje dosežke je prejel nagrade (MTV, brit idr.) in številne nominacije zanje, med njimi tri nominacije za grammyja v kategoriji Best male rock vocal performance. A kljub uspehu je še vedno na trdnih tleh in pravi: »Rokovska glasba ni umetnost, to je samo način govorjenja navadnih ljudi.«
Billy je imel pestro življenje. Leta 1990 je komaj preživel resno nesrečo z motorjem. Zdaj ima v desni nogi jeklen del, ki so mu ga takrat morali vstaviti, da je lahko spet hodil. Na snemanju videospota za pesem Cradle of love še ni povsem okreval, tako da je bil od pasu navzdol še paraliziran, zato so ga snemali samo v zgornji del telesa. Billy se je uspešno preizkusil tudi v filmskih vlogah. Prav v času nesreče je snemal film The Doors. Njegova vloga bi morala biti precej večja, vendar so jo morali zaradi nesreče oklestiti.
Preveč žensk, da bi jih preštel …
Divji je bil tudi v zasebnem življenju. Leta 1992 je priznal krivdo, ko so ga obtožili, da je pred hollywoodsko restavracijo napadel spremljevalko Amber Nevel. Plačati je moral 2700 dolarjev odškodnine, del poravnave pa so bili tudi nastopi v seriji reklam proti uporabi drog. No, svojih reklam takrat ni jemal resno, saj so ga dve leti pozneje v bolnici komaj rešili, ko je pretiraval z mamili.
Je pretiraval tudi z ženskami? Pravi, da je bil s tolikimi, da nima smisla, da bi jih preštel: »Prepričan sem, da jih je bilo že v prvih letih več kot tisoč.« Nekoč je tudi dejal: »Izvrsten seks je super, slab seks pa je kot arašidovo maslo in sendvič z želejem.« Nikoli ni bil poročen, ima pa dva otroka. Prav zaradi vseh oboževalk pa ohranja izvrstno kondicijo, tako da tudi v šestem desetletju pogosto nastopa zgoraj brez in dokazuje, da je njegovo telo še vedno vredno greha. »Med mojimi poslušalci so tudi dekleta. Vredno je imeti dobro formo, če so dame med občinstvom. Vozim motor, tako da moram imeti moč, da ga dvignem. Tudi ko grem na oder, ne potrebujem poskakujočega trebuha pred seboj. Ne pomaga pri petju. Redno telovadim, saj imam dolge turneje. Morate imeti energijo, da ste lahko pevec rokenrola.«
Vse in še več podrobnosti o njegovem življenju boste lahko izvedeli že to jesen, saj končuje knjigo spominov. Njegova najava avtobiografije je že pred leti vzbudila ogromno zanimanja. Svojo izjemno zgodbo o neverjetno uspešni karieri z vsemi intrigantnimi podrobnostmi je velik ljubitelj knjig in nekdanji študent angleščine izpovedal kot pravo literarno delo in razkril še enega od svojih talentov. Hkrati pa je v svojem stilu pogumno samorefleksiven, surovo odkrit in neposredno iskren.
Billy Idol je v uvodnem besedilu za avtobiografijo Dancing with myself zapisal: »Svet me pozna kot Billyja Idola, peklenskega upornika, ki je živel življenje na polno, včasih bolj, kot ga življenje sploh dopušča. Vendar sem tudi William Albert Michael Broad, otrok delavskega razreda iz predmestja Londona: sanjač, z nosom zmeraj v knjigi, preklet s pretirano občutljivostjo, prevelikimi sanjami, preglobokim trpljenjem. Življenje mi je dalo zlati ključ, ko sem se zaljubil v glasbo (za to gre zasluga tudi irski krvi moje mame) in se mi je odprl povsem nov svet. S tem svetom pa so prišle vse priložnosti in skušnjave pod soncem; vsega je bilo ekscesno preveč. Sem brezupno razdvojen med temnim in dobrim, sem upornik in svetnik, seksualni obsedenec in asket, demagog in populist. Tu je moja izpoved črno na belem, zapisal sem vse, iskreno iz slehernega kotička srca. Razgalil sem se do roba, zato čuvajte moj hrbet!«
Jeseni bo Billy izdal tudi nov album, tako da njegove kariere očitno še ne bo kmalu konec. Na veliko veselje številnih oboževalcev po vsem svetu, seveda.
Upornik in svetnik
»Kristus je bil pank roker,« pravi legenda panka in superzvezdnik Billy Idol, ki se natanko po štirih letih od svojega prvega nastopa v Ljubljani spet vrača v našo prestolnico.