"Carlosa močno pogrešam. Prva stvar, ki jo bom naredil, ko bom svoboden, je ta, da bom šel po Carlosa v šolo," je bil čustven Corona v pismu za italijanski tračarsko revijo Novella 2000. "V soboto bom star 40 let in edino, kar bom pogrešal, je moj sin Carlos."
Corona se je v zaporu precej spremenil, čeprav sam pravi, da se ni pretirano sppremenil, kajti DNK-ja se ne da spremeniti. Se pa zaveda, da ga po prihodu iz zapora čaka še dolga pot, a je odločen, da se ne bo predal in da se ne bo prepustil tokovom, ki bi ga spet odnesli.
"K sreči se je moje življenje v zadnjem obdobju spremenilo na boljše. Sem v bolj razvitem delu zapora, ki je razdeljen na tri sekcije - v vsaki je po 50 zapornikov. Tu je mogoče živeti vsaj malo bolj svobodno," je povedal. "Celice so odprte od 7.30 do 20.00 in dovoljena so srečanja." Fabrizio bo svoj rojstni dan praznoval s sojetniki - Carlosom, ki prihaja iz Južne Afrike, Albancem Ilirjem, Maročanom Zaccario, Anisom in Josephom.Čeprav v zapornih ni običaj praznovati rojstne dneve, so mu sojetniki menda obljubili, da ga čaka poseben dan. Pripravili mu bodo jedi, ki so značilne za njihove kraje in tri torte. "Z njihovo pomočjo mi bo lažje in bom lahko vsaj malce pozabil na to, kako zelo pogrešam svojega sina, ki je edina oseba, na katero mislim cele dneve. Zelo rad bi praznoval z njim, pa čeprav bi ga šel recimo samo iskat v šolo."
