Skoraj dva meseca sta minila do vašega nastopa na Evrosongu. Po čem si ga boste najbolj zapomnili?
Res je, čas kar beži. Z izbora smo se vrnili, polni vtisov. Mislim, da se bomo vsi za vedno spominjali tega velikega dogodka. Biti del veličastne predstave, obkrožen z vsemi mediji, to je nepozabno. Za vsakega izmed nas je bil nastop na Pesmi Evrovizije velika čast in trenutkov, ki smo jih doživeli, se bomo spominjali do konca življenja. Poleg tega bi poudaril, da so se nam zelo vtisnili v spomin tudi izleti in obiski znamenitosti v Malmöju. Najtežje pa je zgodnje vstajanje, sploh ker so nas čez dan čakale različne dejavnosti. Ampak čas zase, ki smo ga potrebovali, smo si vzeli in uživali v obiskovanju in sprehodih po mestu. Čudovito je bilo pohajkovati po mestu z ostalimi glasbeniki. Na prizorišču vlada posebna evforija, ki nas je vse prežemala tako v času priprav kot sicer.
Čeprav se Hrvaški ni uspelo uvrstiti v finale, ste vendarle predstavili kulturno dediščino ...
Zelo smo zadovoljni s svojim nastopom na Švedskem. Evrosong je bila izjemna priložnost deliti našo čudovito a capella skladbo s širnim evropskim občinstvom. Poleg vseh dejavnosti bi izpostavili tudi nastop v katedrali Svetega Petra v Malmöju. Res je bilo nekaj posebnega, predstavili smo, kaj vse je bistvo tradicionalne hrvaške glasbe. Smo pa v času bivanja na Švedskem prepevali vse mogoče žanre in skladbe, tudi modernejše, ki so danes priljubljene v Dalmaciji. Skratka, Hrvaško smo dodobra predstavili, tudi kar se tiče kulturne dediščine.
Ste precej povezani s hrvaško tradicionalno glasbo. Bi lahko rekli, da je najboljši način za predstavitev neke države na Evrosongu ravno to, da skladba vključuje etno motive?
Etno glasba, kulturna dediščina in tradicionalne klapske pesmi so zelo pomembne za Dalmatince, pa tudi za ostale Hrvate. Zelo se trudimo negovati svoje kulturne zaklade in poskušamo jih kar najbolje predstaviti. Naš član Bojan Kavedžija je tudi član etno glasbene zasedbe Lado, kar ni lahka služba, sploh danes, ko živimo hiter tempo, ki nam ga narekuje globalizacija. Gre namreč za ohranjanje izročila, ki so ga vzgajali že naši predniki. Res je, etno je zelo zanimiv, saj večina ljudi ne pozna tradicionalne kulture posameznih držav, zato je naša naloga, da to izročilo posredujemo ostalim gledalcem. To je hkrati tudi dobra promocija za našo državo, poleg seveda izjemnih uspehov naših športnikov in drugih umetnikov ter znanstvenikov.
Zdi se nam, da ste svojo pesem zelo veliko vadili?
To bi bilo zabavno vedeti, da, vendar teh vaj nismo šteli, smo pa res zelo veliko vadili. Kljub temu nas to ni izčrpavalo, bili smo zelo veseli, da smo lahko tolikokrat uživali v skupnem petju a capella. To različico skladbe bomo, upam, tudi kmalu izdali. Slišali smo namreč, da si jo poslušalci želijo slišati.
Bi lahko svojo pesem Mižerija posneli v drugem glasbenem žanru?
Zanimiva ideja, zakaj pa ne? Posneli smo različico, v kateri nas spremljajo tamburice, torej zakaj pa ne še kateri drugi žanr. Najprej moramo govoriti z avtorjem pesmi, nato pa se lahko uresničijo vaše napovedi.
Kaj sedaj počnete člani Klape s mora? Imate kakšne načrte in projekte v bližnji prihodnosti?
Po Evrosongu smo si vzeli čas predvsem za družine. Vsak od nas je tudi sicer član svoje klape, s katerimi v poletnem času veliko nastopamo. Še vedno imamo nekaj načrtov, je pa težko zbrati vseh šest članov, saj smo iz popolnoma različnih mest. Dva sta iz Zagreba in Karlovaca, drugi pa smo doma iz Zadra, Šibenika in Sinja, med mesti pa so razdalje kar velike. Mogoče bi se lahko zbrali v Gorskem Kotarju ali Liki (smeh). Pogovarjali smo se o tem, tako da bomo videli, vse je odvisno od ponudb in zanimanja. Ampak prepričani smo, da to ni bilo zadnje dejanje Klape s mora in da imamo še veliko za pokazati. Tako bomo večinoma vsi nadaljevali petje v svojih klapah, Marko pa začenja samostojno kariero. Nekaj idej torej je, vendar v tem trenutku še ničesar ne morem reči. Če bomo imeli kakšen skupen projekt, vas bomo o tem seveda obvestili. Najverjetneje bomo nekaj posneli do konca tega leta, ampak pustimo času čas.
