Tričlanska zasedba iz majhnega angleškega mesteca je leta 2004 po šestih letih tlake po britanskih pubih na mah osvojila otoško poslušalstvo.
Angleži so od nekdaj privrženi melodičnemu pop rocku in Keane so imeli prave sestavine za uspeh: nalezljive, melanholično obarvane skladbe, pevca z žametnim vokalom in nenavadno glasbeno formulo brez kitarista, z močno poudarjenimi klaviaturami.
Mimi Inhof: Ko sem prebral, da si odšel na zdravljenje odvisnosti od kokaina – angleški mediji so o tem veliko pisali –, sem bil presenečen. Kaj te je pahnilo v odvisnost? Je bila to posledica prepogostih zabav, reakcija na nenadno slavo ali čisto naključje ...?
Tom Chaplin: Res ne vem, a sem o tem veliko premišljeval. Zdaj ne več. Verjetno več stvari, a najverjetneje je bilo glavno to, da sem pristal v zelo uspešnem bendu. Uspeh nas je ujel čisto nepripravljene. Človek v takšnih situacijah razvije mehanizme za soočanje, ki so pri vsakomer drugačni, a pogosto ne gre za zdravo različico. No, vsaj pri meni. (Smeh.) Šlo je za način pobega. To je bilo zelo težko obdobje mojega življenja, a na srečo sem ga prestal.
Celoten intervju je objavljen v aktualni številki revije Stop, kjer med drugim lahko preberete še: intervju z generalnim direktorjem RTV Slovenija Markom Fillijem in intervju z Doris Pinčić …
