Odločil se je pripraviti božično pojedino za družino, ki si ne more privoščiti ničesar posebnega. »Sam sem našel pot in moje življenje je lepo. Načeloma zaslužim dovolj, da sem preskrbljen. Imam roke, da lahko delam, imam moč, da lahko jem, in imam željo, da je vsak moj dan čaroben, obsijan s soncem,včasih pa pač zagrmi izpod oblakov. Odšel sem na center za socialno delo in prosil za pomoč pri iskanju družine. Kljub diskretnosti je to res težko, ker se družine nočejo izpostavljati, in bil sem neizmerno vesel, ko me je naslednji dan klicala direktorica centra in mi povedala, da je neka družina sprejela moje povabilo.«
S prijatelji je sestavil meni in po Facebooku v dveh urah zbral vse sestavine za pojedino. 11-člansko družino so pogostili 26. decembra na Ljubnem ob Savinji. »Zjutraj sem bil živčen, saj nisem vedel, kako bo vse potekalo, ampak to so bili prijetni občutki. Ob 15. uri sem sprejel nasmejane obraze, ki so kar klicali po pokušanju. Hkrati sem kuhal in stregel in vse je potekalo gladko. Najbolj vesel sem bil zaradi presrečnih pogledov na krožnike in seveda zadovoljnih obrazov otrok, ki so večino jedi prvič pokusili. Ko vidiš iskren nasmeh, solzne oči in neizmerno hvaležnost, si v sedmih nebesih. To je bil popoln dan, ki bo večno ostal v srcih vseh, ki smo ga preživeli skupaj.«
