"S Tanjo so nama vsi prerokovali, da najina zveza ne bo dolgega veka, češ da je starostna razlika med nama prevelika. Izkazalo se je, da sva skupaj preživela osem lepih let. Konec lanskega leta pa se je najina ljubezen dostojanstveno in prijateljsko končala. Vendar vzrok ni bila razlika v letih, temveč oddaljenost v kilometrih. Tanja je namreč sprejela ponudbo predavateljice v Plymouthu v Angliji, dela pa tudi doktorat iz delovne terapije, in se je na Otok preselila skupaj s sinom Erazmom. Ko se je odločila, da bo ostala v Angliji, sem se jaz odločil, da bom ostal v Sloveniji."
Izkazalo se je, da je razdalja hudič. Nekaj časa sva vzdrževala zvezo na daljavo, a je najina povezanost začela bledeti. Na koncu sva se odločila, da je najboljše, da greva vsak svojo pot. Občasno se še vedno slišiva, z njo in njeno zelo prijetno družino sem ostal v dobrih odnosih. Razhod pa mi je dal možnost in priložnost, ki je dolgo nisem imel – da lahko spet sam potujem po svetu,« pripoveduje Andrej in dodaja, da je bila dobra stran ločitve, da je lahko spet vdihnil tako opevani zrak svobode.
Pazite, če ga vabite
Rezerviral si je letalsko vozovnico za Avstralijo, nato pa pobrskal po knjižici s stiki, kjer je imel zapisano ime prijetne Avstralke Sharon Fox, ki je bila pred dobrimi desetimi leti na versko-dobrodelni misiji v Sloveniji. »Velikokrat sem ji pomagal pri njenih dobrodelnih podvigih, ona pa je s svojo glasbeno skupino nastopila z menoj. Vrnila se je v Avstralijo, lani pa je s svojim petletnim sinom spet prišla v Slovenijo in me povabila v Melbourne. Odločil sem se povabilo sprejeti. Zato premislite, ko me povabite, ker jaz res pridem,« se smeji Andrej, ki je imel za deželo »tam spodaj« velike načrte.
Priskrbel si je akreditacijo za odprto teniško prvenstvo, nato pa začel poizvedovati, ali bi kdo v Avstraliji želel slišati Šifrerja. Malo po novem letu je tam poletje in čas dopustov, zato je bila misija na robu nemogočega. Rešili so ga patra jezuita v Sydneyju in Melbournu, mlada skupnost v Aucklandu na Novi Zelandiji in slovenski klub v Canberri.
Organizirali so nekaj koncertov, vmes pa se je nagledal tenisa, številnih mest in novozelandskih plaž črnega peska ter po petih tednih veselo pristal doma. »Na teh poteh sem spoznal veliko ljudi in vsak je prinesel v moje življenje novo izkušnjo. V eni od pesmi sem zapisal: 'Dolga potovanja ti zamenjajo značaj.' In vedno znova se pokaže, da je to res. Z daljših potovanj vedno prideš drugačen. V mojem življenju jih je bilo kar nekaj – bil sem v Kaliforniji, Nashvillu, Dublinu, na Kitajskem, v Tibetu, na Japonskem, v Argentini, Čilu, Indiji, na Aljaski ...« pravi pevec. Po njegovem najlepšega kraja na svetu in najlepšega človeka ni.
»Ni pomembno, kje si, temveč s kom si. Če so okoli tebe dobri ljudje, je to najlepši kraj. Tudi v močvirjih Louisiane sem se počutil kot doma, saj je okoli mene plavalo ogromno krokodilov. Predvsem pa, če človek odide iz svoje dežele, jo začne bolj ceniti. Ne glede na to, da lahko v tistih tujih krajih ljudje živijo bolje ali slabše, se zaveš pomembnosti in nenadomestljivosti domačega kraja. Velikokrat sem združeval potovanje z nastopi ali snemanji, vendar to ne zmanjšuje občutka svobode in tistega zraka, v katerega sem vdihnil. Na zadnjem potovanju sem naredil zaščitni znak – iztegnjene roke in visoko dvignjeno glavo – znak zmagoslavja nad novo osvojenimi razdaljami,« je zadovoljen.
Nova Zelandija mu je bila tako všeč, da si čim prej želi spet nazaj. Še prej pa bo njegovo naslednje popotovanje v München, kjer bo igral za mlade Slovence, ki živijo ali študirajo v bavarski prestolnici. Seveda ne bo zamudil niti tekme na nogometnem stadionu Alianz Arena, kjer bo gledal tekmo kluba Bayern.
Upam, da bom do prvega maja, ko praznujem 63. rojstni dan, že nazaj,« pravi in dodaja, da na vseh poteh ni nikjer pustil srca. »Nekaj časa ga bom še nujno potreboval. Težko je pustiti srce, ki izbira kot avtobus. V njem je veliko sedežev. Sicer pa ga imam vedno pri roki in imeti ga moram na vrvici, da mi ne zbezlja. Moram malo paziti, ker mi je trenutno zelo všeč, da sva sama,« je še hudomušen pevec.
