»Beograd je mesto, kjer je zmeraj zelo živahno. V njem živi več kot dva in pol milijona ljudi, zato ni naključje, da tukaj sredi tedna tudi ponoči povsod srečaš ljudi, čeprav morajo mnogi od njih zjutraj v službo. Zabave po mestu in na rečnih splavih potekajo vsak dan, veliko trgovin in restavracij je odprtih 24 ur. Ker sem tudi sama nočna ptica, mi vse to zelo ustreza,« pripoveduje Ana in dodaja, da so Beograjčani zelo prijazni, gostoljubni ter precej odprti.
»Seveda takoj opazijo, da nisem Srbkinja, predvsem zaradi izgovarjave njihovega jezika. Jezik že precej dobro obvladam, težave imam predvsem z naglasom nekaterih besed ter z glasovi l, ć, lj. Slovenijo seveda precej dobro poznajo, starejši še iz Jugoslavije, veliko mlajših pa je že bilo v Sloveniji ali si jo želijo obiskati. V glavnem se zdi ljudem to, da sem iz Slovenije, zanimivo,« pravi.
Ker se ji ves čas veliko dogaja, nima pravega domotožja, pa tudi s svojimi najbližjimi se redno sliši. Komunicirajo po telefonu in internetu. »Prav tako pa se pogosto vračam v Slovenijo, saj z Učiteljicami redno nastopamo. Takrat zmeraj obiščem svoje domače in prijatelje. Najbližji so mi obljubili, da me kmalu obiščejo, tako da še čakam, da obljube tudi uresničijo,« je navihana Ana, ki živi v stanovanju v novem delu Beograda v lepem naselju, kjer živi veliko glasbenikov ter politikov. Naselje je blizu reke, blizu centra ter avtoceste, tako da ji je vse pri roki. »Ta del mesta mi je všeč, saj je vse urejeno, čisto in varno.«
O Srbkinjah, za katere pregovorno velja, da so lepe ženske, pa pravi, da so v glavnem vse zelo urejene. Veliko pozornosti namenjajo svojemu videzu, podobno velja tudi za fante. »Od naših fantov se razlikujejo predvsem po tem, da so bolj energični in odločni. To, da sem Slovenka, se jim zdi prej zanimivo kot pa moteče,« se še smeji Ana.
