»Sumatra je posebna in čisto drugačna, vsaj tisti kotički, ki sva jih raziskovala midva z Borutom. Iskala in tudi našla sva resnično življenje. Na otoku Siberut sva nekaj dni preživela z družino oziroma kar s celim klanom v deževnem gozdu. Brez elektrike, brez telefona, brez vsega, kar nas danes omejuje.
Z njimi sva bila ves čas pri njihovih vsakodnevnih opravkih in priznam, dlje ne bi zdržala. Je pa neprecenljiva izkušnja spoznati ljudi, ki si svet predstavljajo čisto drugače in tudi živijo čisto drugače. Midva sva se jim zdela čisto čudna,« je za nas povedala Ota, ki je nekaj dni preživela tudi med plemeni, ki so bili še do nedavnega ljudožerci.