Najnovejši podatki o znanju nemščine med učenkami in učenci v Avstriji ponovno usmerjajo razpravo k nujnim reformam v izobraževalnem sistemu in integracijskih ukrepih. Število otrok v osnovnih šolah, ki ne znajo dovolj nemško, da bi lahko spremljali pouk, se ponovno povečuje.
Po podatkih Statističnega urada Avstrije je bilo na začetku lanskega šolskega leta po vsej državi 39.651 osnovnošolcev, ki so bili razvrščeni kot tako imenovani izredni učenci (torej tisti s prešibkim znanjem nemščine za redni pouk). To predstavlja 10,7 % vseh osnovnošolcev (2022/23: 36.500 izrednih učencev, 10,1 %), navaja časnik Heute.
Vsak deseti otrok ne uspe slediti pouku
Nekoliko več kot vsak deseti osnovnošolec ne zna dovolj nemško. Po zveznih deželah je bil delež izrednih osnovnošolcev najvišji na Dunaju. Položaj pa se še slabša. Na Dunaju skoraj vsak drugi prvošolec v tem šolskem letu ne zna dovolj nemško, da bi lahko spremljal pouk. V sedmih okrožjih ta delež presega 50 %, v enem (Margareten) celo 74 %.
"Že leta je znano, da je predvsem na Dunaju velik delež osnovnošolcev, ki pouku težko sledijo, ker premalo znajo nemško," je za Heute dejala ekonomistka Carmen Treml z inštituta Agenda Austria. "A se nič ne spremeni," kritizira strokovnjakinja za izobraževanje.
Brez nadzora
Dejstvo je, da niti približno vsi izredni učenci ne obiskujejo razredov za pomoč pri učenju nemščine, čeprav bi jih morali. Ali je učenec razvrščen kot »izreden«, se odloči na podlagi testa na začetku šolskega leta. Vendar pa, po podatkih Statističnega urada Avstrije na Dunaju le nekaj več kot polovica (51,71 %) izrednih osnovnošolcev obiskuje razrede za pomoč pri učenju nemščine, pri čemer pa ni nadzora. Udeležba se namreč ne preverja.
Zanimivosti
Priložnost: V štirih dneh brezplačno do hipno diplome - delavnica, ki vas bo navdušila!
70 % doma ne govori nemško
Položaj je še posebej težaven, ker večina otrok doma v družini in v prostem času s prijatelji ne govori nemško, poudarja Carmen Treml. Delež učencev, ki v vsakdanjem življenju ne govorijo nemško, znaša na javnih obveznih šolah na Dunaju skoraj 70 %. "Načeloma ni nič narobe, če otroci doma govorijo svoj materni jezik," pravi. "Ampak za domače naloge potrebujejo nemščino," opozarja. Prav tako ni koristno, če otroci na šolskem igrišču sploh ne komunicirajo v nemščini, meni.
Denarne kazni za neodzivne starše
Treml tu vidi odgovornost tudi pri starših. "Da bi otroci lahko izkoristili priložnosti v izobraževanju in kasneje na trgu dela, se morajo naučiti nemščine. Pri čemer morajo odgovornost prevzeti tudi starši. Politika je že večkrat zahtevala sankcije za družine migrantov, ki zavračajo integracijske ukrepe – staršem bi lahko na primer naložili denarne kazni ali zmanjšali socialno pomoč, če ne bi poskrbeli, da njihovi otroci obiskujejo dodatne ure nemškega jezika."
Nemške teste bi uvedla že pri triletnikih
"Na začetku osnovne šole je prepozno začeti preverjati svoje jezikovno znanje. Pri šestih letih je že veliko časa izgubljenega, treba je začeti prej," je prepričana Treml, ki se zavzema za preizkuse nemščine pri treh letih otrokove starosti. "To bi se lahko preverjalo v okviru pregleda otroškega zdravstvenega kartona. Otroci, ki bi imeli pomanjkljivo znanje jezika, bi prejeli podporo za učenje nemščine." Obisk tega programa in napredek v jeziku bi bilo treba spremljati, sicer bi tudi staršem grozile kazni. Brez tovrstnih ukrepov "tega nikoli ne bomo rešili," opozarja strokovnjakinja.
Nihče ne dvomi, da je učenje nemškega jezika ključnega pomena tako za otroke kot za delovanje celotnega šolskega sistema, "s tem se strinjajo vsi", še pravi Treml in doda, da se kljub temu nič ne spremeni. "Več energije in denarja moramo vložiti v osnovno šolstvo, v ukrepe za najmlajše. Tisti otroci, ki pridejo v Avstrijo šele pri petih ali šestih letih, so spet drugačen primer in potrebujejo dodatno podporo. Toda večina otrok, ki prihajajo v naš prvi razred osnovne šole brez zadostnega znanja nemščine, je bila rojenih tukaj. Nujno je treba ukrepati, zlasti v predšolskem sektorju." je sklenila v pogovoru za Heute.
