Eden od varovancev z avtizmom naj bi ugriznil ravnateljico Alemko Đivoje, ta pa naj bi ga udarila in odrinila po tleh.
Dogodek naj bi se zgodil 17. septembra, med igro v skupini. V dogajanje je vstopila ravnateljica, ki je enega izmed varovancev želela objeti. Deček pa se je na dotik odzval nepričakovano agresivno, ter jo ugriznil v podlaket. Čeprav je ravnateljica reagirala v samoobrambi, je njeno dejanje močno neprimerno, menijo starši. Dogodek se je odvil pred očmi večih prič.
Kar je dejanje še poslabšalo je bilo dejstvo, da otroka po dogodku nihče ni pregledal, prav tako pa tudi dečkovi starši niso bili obveščeni takoj. O dogodku se je razvedelo šele kasneje, ukrepala je šele šolska inšpekcija, ki je oktobra na pogovor pripeljala tudi policijo, še dodajajo starši.
Ravnateljica dogodka za medije ni želela komentirati, opravičila se je z razlago, da zaradi zaščite mladoletne osebe ne sme podati izjave. Dogodek zaenkrat potrjuje le policija, center se je zavil v molk.
»Lahko potrdimo, da smo prejeli ovadbo. Trenutno policisti izvajajo kriminalistično preiskavo zaradi ugotavljanja vseh dejstev o okoliščinah dogodka,« so na kratko sporočili s policije.
Starši na neustrezne pogoje v centru opozarjajo že več kot eno leto
Dve mamici udeleženih otrok, sicer angažirani v društvu Avtizam 365, Jerka Matulić, ki je v preteklem šolskem letu opravljala funkcijo predsednice Sveta staršev, in Marina Vitali, predstavnica staršev v šolskem odboru CZA, sta svoj pogled na situacijo izrazili javno, ter opozorili, da to ni bil prvi incident.
»V Centru za avtizem je veliko otrok, starih od sedem do 21 let, torej gre za skupnost majnih otrok, otrok v puberteti in mladih odraslih na višku moči, katerih obnašanja ni mogoče nadzorovati. Nekateri jemljejo zdravila, nekateri imajo psihoze, nekateri pa se sploh ne zdravijo. Učilnice so večinoma manjše od pedagoškega minimuma, nekatere so plesnive, umazane, priča smo bili tudi iztrebkom miši. Prisoten je nenehen pritisk, v skupinah najmlajših otrok so tudi posamezniki z neprilagojenim, agresivnim vedenjem. Tudi otroci, ki nimajo težav, bi v takšnih pogojih težko funkcionirali, kaj šele napredovali,« sta si enotni materi.
Starši sicer izražajo razumevanje do dejstva, da ravnateljičina reakcija ni bila namerna. Vendar menijo, da s tovrstnimi otroci ne morejo delati osebe, ki niso kompetentne za korekten odziv v takšni situaciji. Veliko bolj so ostri do dejstva, da po dogodku ni bil spoštovan protokol odziva, ki bi vključeval medicinsko in psihološko obravnavo, ter takojšnjo seznanitev staršev.
»Protokol določa, da je treba čim prej po dogodku obvestiti skrbnika otroka, v 24 urah pa mora biti podana tudi pisna prijava. Staršev dečka ni obvestil nihče, izvedela sta po naključju.«
Center je nasplošno kadrovsko in finančno podhranjen
Ravnateljico so v imenu staršev izpostavili tudi zaradi njene pasivnosti pri reševanju razmeroma preprostih, a nezanemarljivih težav. Navedli so, da pri nujnih popravilih v šoli ne ukrepajo proaktivno, čeprav je varnost učencev pogosto ogrožena – na primer, po njihovih besedah naj bi v enem izmed prostorov, kjer so varovanci dnevno aktivni, že eno leto viselo odlomljeno okno, ki ga drži samo še en tečaj. Premalo je tudi strokovnega in skrbniškega kadra. Problem je tako veliko širši in na sistemski ravni, na njihove prošnje in pritožbe pa se ne odzivajo niti državni organi. Molči tudi varuh človekovih pravic.
»Ministrstvo za izobraževanje dopušča, da se v teh razmerah, v teh prostorih, v teh skupinah odvijajo vzgojno-izobraževalni programi in procesi. Že dolgo se ne da nič narediti, vse gre na slabše in slabše. Iz tega je mogoče sklepati, da so pravice naših otrok kršene, včasih pa z njimi ravnajo slabše, kot z živalmi,« so ostro zaključili starši.