Tiina zgodba se je začela pri njenih treh letih, ko je prvič obiskala logopedinjo na URI Soča. Takrat so pod vodstvom logopedinje Mihaele Vovk začeli odkrivati prve korake v komunikaciji. Njena mama, Alenka Lekšan, opisuje, kako je pred tem ugibala, kaj njena hči potrebuje, saj Tia ni bila sposobna govoriti. Logopedinja jim je predstavila različne načine spodbujanja komunikacije, vključno z uporabo stikal, s katerimi je Tia lahko nadzorovala igrače. Postopoma so dodajali izbiro med različnimi možnostmi, kar ji je omogočilo, da se je začela izražati.
Postopek uvajanja nadomestne in dopolnilne komunikacije je bil dolgotrajen in zahteven. Po letih truda je Tia končno osvojila osnove NDK. Danes uporablja komunikator Tobii Dynavox i-12+ s programom Speaking Dynamically, ki ji omogoča, da s pomočjo stikal in simbolov izrazi svoje misli in potrebe. Vendar je bil ta proces mogoč le z intenzivnim strokovnim vodenjem in stalno podporo njene družine. Alenka poudarja, da je ta proces dolgotrajen, a izjemno pomemben. Zdaj se Tia lahko sporazumeva, izraža svoje želje in potrebe ter sodeluje v vsakodnevnih aktivnostih, brez potrebe po jokanju ali drugačnem vzbujanju pozornosti.
Kaj je NDK?
Nadomestna in dopolnilna komunikacija (NDK) je način sporazumevanja za ljudi, ki zaradi fizičnih, kognitivnih ali drugih omejitev ne morejo uporabljati običajnih načinov komunikacije, kot je govor. NDK vključuje različne pripomočke in tehnike, ki temeljijo na uporabi simbolov, fotografij, predmetov, računalniških sistemov ali drugih tehnologij. Ljudje, ki ne morejo govoriti, lahko z NDK izražajo svoje misli, čustva, potrebe in želje.
NDK omogoča večjo neodvisnost in boljše sodelovanje v vsakdanjih dejavnostih, saj uporabnikom omogoča aktivno vključevanje v okolico. Gre za celosten pristop, ki vključuje različne strokovnjake, kot so logopedi, psihologi, delovni terapevti in inženirji računalništva. Ti strokovnjaki sodelujejo pri ocenjevanju potreb posameznika in izbiri najprimernejših pripomočkov za sporazumevanje.
Po svetu so z razvojem tehnologije dostopni številni pripomočki za NDK, ki so vse naprednejši in vse bolj prilagojeni potrebam uporabnikov. V Sloveniji pa se pojavlja težava pri dostopnosti teh pripomočkov ter pomanjkanju strokovnega vodenja in podpore.
Problematika v Sloveniji
Kljub napredku v tehnologiji in vse širši uporabi NDK po svetu so razmere v Sloveniji precej drugačne. Otroci in odrasli s težavami govora se soočajo s številnimi ovirami, kar zadeva dostop do logopedske obravnave in pripomočke za NDK. Težava je predvsem, da v Sloveniji ni vzpostavljenega centra za NDK, kjer bi bila obravnava celostna in usklajena. Večina logopedov, ki se ukvarjajo z NDK, deluje le v okviru posameznih ustanov, in celo takrat so storitve pogosto nedosegljive zaradi preobremenjenosti sistema.
Otroci s hudimi motnjami govora potrebujejo pogoste logopedske obravnave, zlasti v začetnih fazah, ko se šele učijo osnov komunikacijskih veščin. A v praksi pridejo na obravnavo le enkrat tedensko, kar je premalo za učinkovito napredovanje. Poleg tega je zelo malo logopedov v Sloveniji specializiranih za NDK, kar dodatno otežuje dostopnost ustreznih storitev.
Še večji problem nastane, ko otroci in odrasli ne prejmejo potrebnega vodenja in podpore pri učenju uporabe komunikatorjev. Veliko otrok tako ostane brez primernega sistema za NDK, saj jih ni nihče ustrezno naučil, kako ga uporabljati. Nezmožnost izražanja svojih potreb in želja vodi v frustracijo, agresijo ali celo samopoškodovanje, kar vpliva na celotno družino.
Pomen multidisciplinarnega pristopa
Vzpostavitev multidisciplinarnega centra za NDK bi rešila številne težave, s katerimi se srečujejo uporabniki NDK v Sloveniji. Takšen center bi združil logopede, zdravnike, psihologe, pedagoge, delovne terapevte in računalniške inženirje, ki bi celostno obravnavali potrebe posameznikov in jim zagotovili ustrezne pripomočke ter podporo pri učenju uporabe le-teh.
Vloga logopeda je ključna, saj je on tisti, ki oceni komunikacijske sposobnosti posameznika in določi, kateri pripomočki so najprimernejši. Poleg tega mora logoped sodelovati z družino, saj je v vsakodnevnih situacijah potrebna stalna praksa in podpora. Brez ustrezne podpore logopeda in celotne ekipe strokovnjakov otroci in odrasli težko dosežejo napredek v komunikacijskih veščinah.
Nadomestna in dopolnilna komunikacija odpira vrata v svet sporazumevanja za tiste, ki ne morejo govoriti. Tiina zgodba kaže, kako pomembna je stalna strokovna podpora in kako velik vpliv ima ustrezno vodenje na razvoj komunikacijskih veščin. V Sloveniji pa je nujno, da izboljšamo dostopnost logopedskih storitev in NDK-pripomočkov, saj so trenutne možnosti preveč omejene.
