Ruski mejni policisti so ponoči na reki Narva, ki se izteka v Finski zaliv in s tem v Baltsko morje ter vzdolž katere poteka meja med Rusijo in Estonijo, odstranili večje število boj, s katerimi so označene plovne poti. Kot so danes v skupni izjavi za javnost pojasnili predstavniki estonske policije in mejne straže, so Rusi v zgodnjih jutranjih urah odstranili 24 od 50 boj, ki so jih za označitev plovnih poti nedavno namestili estonski mejni policisti. Zaradi naravnih sprememb struge reke Narva je namreč treba plovne poti vsako leto označiti na novo, a lokacije teh boj, s katerimi se preprečuje, da bi ladje nenamerno zašle v vode sosednje države, od začetka popolne ruske invazije na Ukrajino predstavljajo kamen spotike. Kot so danes navedli predstavniki estonske mejne straže, je Rusija letos že izrazila nestrinjanje s položajem slabe polovice boj.
Odnosi med baltskimi državami in Rusijo postajajo vse bolj napeti, pri čemer so jih v Kremlju v zadnjih dneh dodatno podkurili z novim incidentom. Rusko obrambno ministrstvo je namreč na svojem spletišču objavilo predlog dokumenta za spremembo meje v Baltskem morju, v skladu s katerim z januarjem 2025 načrtuje razširitev morske meje v litovske in finske vode. Litva je posledično na pogovor poklicala ruskega veleposlanika in od njega terjala pojasnila, Moskvo pa so obtožili hibridnega vojskovanja. Rusko obrambno ministrstvo je dokument pozneje sicer odstranilo, a je dejanje vseeno dvignilo pritisk številnim državam članicam Nata, poleg baltskih držav tudi Finski in Švedski.
Glede incidenta z dokumentom ruskega obrambnega ministrstva je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova danes dejala, da mora ruska meja v Baltskem morju potekati v skladu z mednarodnim pravom, dejanje obrambnega ministrstva za »razjasnitev meje« pa da je »tehnične narave.«
Ali sta oba incidenta povezana in ali posledično kažeta, kaj gre od Rusije pričakovati v prihodnje, bo pokazal čas. Estonska premierka Kaja Kallas je na današnji novinarski konferenci dejala, da bodo do zadeve pristopali »trezno, uravnoteženo, z zavezniki bomo sodelovali po potrebi.« Poudarila je, da opažajo širši vzorec ruskega sejanja strahu, tesnobe in negotovosti v njihovo družbo. Pojasnila je še, da so z Moskvo v stikih.
Finski premier svari, da se je treba pripraviti
Že včeraj se je za bruseljski Politico razgovoril finski premier Petteri Orpo, ki je druge države članice EU pozval, naj se predramijo in zavejo grožnje, ki jo predstavlja Rusija. Tudi Orpo je Kremelj obtožil hibridnega vojskovanja. Spomnil je na motenje GPS signalov, zaradi česar imajo ladje in letala težave z navigacijo, ter Rusijo znova obtožil pošiljanja migrantov na meje. »Moramo si priznati, da je Rusija spremenila svoje vedenje. Rusija je agresivna, zoper zahod in Evropo uporablja najrazličnejša hibridna orodja.«
Kar zadeva dokument ruskega obrambnega ministrstva, je Orpo dejal, da Rusija glede zadeve z njimi ni bila v stiku, a da se bo Finska odzvala kot vedno, in sicer »mirno in na podlagi dejstev.« Orpo je poudaril še, da se mora Evropska unija pripraviti tudi na »napade na našo kritično infrastrukturo.« Nemčija, Poljska in Češka so denimo na začetku maja navedle, da se srečujejo s kibernetskimi napadi, za katerimi naj bi stala ruska hekerska skupina Fancy Bear. Politico še poroča, da so poljske oblasti ta teden aretirale devet domnevnih ruskih saboterjev. Orpo je Evropsko unijo znova pozval, da mora okrepiti sposobnost odzivanja na tovrstne grožnje. Rešitev vidijo v posebni pobudi, v skladu s katero bi v posameznih sektorjih pripravili usklajeno strategijo za odzivanje na različne grožnje. Orpo si želi, da bi to finsko pobudo vključevala naslednja strateška agenda EU za obdobje 2024 – 2029.
