Poročilo regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo o izsledkih mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju opozarja na zaskrbljujoče neenakosti v zdravju mladih. Izpostavlja nezdrave prehranske navade, naraščanje čezmerne telesne teže in debelosti ter nizko raven telesne dejavnosti med mladimi. Zaskrbljujoče je, da več kot polovica mladostnikov ne uživa dnevno niti sadja niti zelenjave, to velja za 56 odstotkov fantov in 51 odstotkov deklet, starih 15 let, so poročilo mednarodne raziskave povzeli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Poraba sladkarij in sladkanih pijač ostaja visoka, saj eden od štirih mladostnikov oziroma 25 odstotkov poroča o vsakodnevnem uživanju sladkarij ali čokolade. Ta odstotek je višji med dekleti (28 odstotkov) kot fanti (23 odstotkov) in narašča od leta 2018, zlasti med dekleti. Dnevno pitje sladkanih gaziranih pijač se je od zadnje ankete nekoliko znižalo, vendar o tem še vedno poroča 15 odstotkov mladostnikov, pri čemer so odstotki višji med fanti in tistimi iz manj premožnih družin.
Po vsakodnevnem uživanju sadja in zelenjave se mladostniki iz Slovenije uvrščajo nad povprečje raziskave oziroma so v povprečju, izjema so 15-letniki, ki so v uživanju zelenjave pod povprečjem. Po uživanju sladkarij in sladkanih gaziranih pijač pa se uvrščajo pod povprečje. "Upad pitja sladkanih gaziranih pijač lahko vsaj delno pojasnimo z uzakonjenimi šolskimi smernicami, ki te pijače strogo odsvetujejo," pojasnjujejo na NIJZ.
V Sloveniji resen problem ostaja pitje energijskih pijač, k čemur prispeva tudi ciljno usmerjeno oglaševanje energijskih pijač z zgodbami o uspehu na adrenalinskih športnih področjih, navajajo.
V najslabšem položaju so mladi iz manj premožnih družin. Ti so manj telesno dejavni, imajo slabšo prehrano in se pogosteje soočajo s čezmerno telesno težo in debelostjo. Pri mladostnikih iz manj premožnih družin obstaja večja verjetnost, da bodo pili sladkane pijače, in manjša verjetnost, da bodo vsak dan uživali sadje in zelenjavo.
Čezmerna telesna teža in debelost prizadeneta več kot enega od petih mladostnikov. Ta odstotek se je zvišal od leta 2018, in sicer iz 21 na 23 odstotkov v letu 2022. Odstotek čezmerno težkih in debelih je višji med fanti (27 odstotkov) kot dekleti (17 odstotkov), prav tako je ta odstotek višji med mladostniki iz manj premožnih družin kot med tistimi iz bolj premožnih družin.
Mladostniki iz Slovenije se po odstotku čezmerno težkih in debelih uvrščajo pod povprečje z izjemo 15-letnikov, ki so nekoliko nad povprečjem. Tudi v Sloveniji je višji odstotek čezmerno težkih in debelih mladostnikov iz manj premožnih družin.
Priporočilo WHO o 60-minutni zmerni telesni dejavnosti na dan dosega le 25 odstotkov fantov in 15 odstotkov deklet. S starostjo se ta odstotek znižuje, še zlasti med dekleti. Priporočilo WHO za izvajanje intenzivne telesne dejavnosti vsaj trikrat na teden dosega 60 odstotkov mladostnikov. Ta odstotek je nižji med dekleti (51 odstotkov) v primerjavi s fanti (69 odstotkov), razlika med spoloma pa se s starostjo povečuje.
Mladostniki iz premožnejših družin poročajo o višjih ravneh zmerne in intenzivne telesne dejavnosti kot njihovi vrstniki iz manj premožnih družin. To nakazuje, da družinski dohodek vpliva na obiskovanje varnih prostorov za telesno dejavnost in udeležbo v organiziranih športih.
Pri zmerni in intenzivni telesni dejavnosti se mladostniki iz Slovenije uvrščajo nad HBSC povprečje v vseh starostnih skupinah, odstotek mladostnikov, ki dosegajo priporočila o telesni dejavnosti, je nižji med tistimi iz manj premožnih družin.
Nezdrave prehranske navade, telesna neaktivnosti, čezmerna telesna teža in debelost v mladostništvu predstavljajo povečano tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2 in nekatere vrste raka.
Pri otrocih iz manj premožnih družin je večja verjetnost, da bodo doživeli negativne zdravstvene izide, kar lahko ovira njihov izobraževalni dosežek, zaposlitvene možnosti in splošno kakovost življenja.
Regionalni urad WHO za Evropo poziva k nujnim ukrepom za reševanje teh zaskrbljujočih trendov v obliki celovitih strategij, ki se osredotočajo na uvajanje strožjih predpisov glede trženja nezdrave hrane in pijač otrokom in mladostnikom, izboljšanje dostopa do cenovno dostopne hranljive hrane, zlasti za prikrajšane družine, in izvajanje politik za odvračanje od uživanja nezdrave hrane in pijač.
Med ukrepi priporoča tudi ustvarjanje varnih in dostopnih okolij za telesno dejavnost ter spodbujanje pobud, ki mladostnike spodbujajo k redni vadbi, razvoj prilagojenih intervencij za podporo zdravega vedenja med mladostniki, zlasti tistimi iz prikrajšanih okolij. Politike bi morale zmanjšati neenakosti v zdravju in zagotoviti, da imajo vsi mladi možnost živeti zdravo življenje, še navaja poročilo.
