Rasulofov odvetnik je dejal: »Obtožen je, ker je posnel film Seme svete fige, ne da bi pridobil dovoljenje ustreznih organov. Ostale obtožbe ga bremenijo tega, da igralke niso pravilno nosile hidžaba in so bile posnete brez hidžaba. Vsem ključnim članom filma je prepovedano zapustiti državo in so jih preiskale varnostne sile ministrstva za obveščevalne dejavnosti.”
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Kazen v sredo je zelo stroga, ni pa edina, ki je bila do zdaj naložena 52-letnemu režiserju. Zgodovina njegove borbe z iranskimi oblastmi je zelo dolga in burna. Rasulofa iranske oblasti dosledno preganjajo vrsto let in je bil žrtev številnih zapornih in hišnih priporov. Leta 2010 je bil po obtožbi snemanja brez ustreznega dovoljenja obsojen na šest let zapora, pozneje znižano na eno leto. Leta 2017 so mu prepovedali zapustiti državo, potem ko so mu ob vrnitvi v Iran odvzeli potni list. Dve leti pozneje ga je islamsko revolucionarno sodišče obsodilo na enoletno zaporno kazen in dveletno prepoved zapuščanja države ter kakršnega koli sodelovanja v družbenem ali političnem delovanju. Leta 2020 je bil zaradi »propagande proti sistemu« obsojen na eno leto zapora in dveletno prepoved snemanja filmov. A to še ni vse, julija 2022 je sledila še ena zaporna kazen, potem ko je Rasoulof objavil poziv, v katerem je iranske varnostne sile pozval, naj prenehajo uporabljati orožje med protesti, ki jih je sprožilo zrušitev stavbe v mestu Abadan na jugozahodu države.
Rasulofo se v svojih filmih dotika tematik, ki niso pogodu iranskemu režimu. Tako je ustvaril dramo o endemični korupciji v Iranu, in med drugim dramo Ni zla o smrtni kazni v Iranu, ki je tudi prejela prestižno glavno nagrado berlinskega filmskega festivala, zlatega medveda.
