Do pojava ptičje gripe pri govedu molznicah je najverjetneje prišlo ob prehodu virusa H5N1 z okužene ptice na kravo, predvidoma konec decembra lani ali v začetku letošnjega leta. Ker so o prvih primerih ptičje gripe pri govedu v ZDA poročali 25. marca, to pomeni dolgotrajno, neodkrito širjenje virusa, kar kaže na to, da bi lahko bilo več goveda po Združenih državah in celo v sosednjih regijah okuženih s ptičjo influenco, kot trenutno poročajo.
V preteklem mesecu je USDA odkrila virus H5N1 v 34 čredah goveda molznic v devetih državah in pri šestih domačih mačkah v treh od teh držav. Prejšnji teden je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) sporočila, da so v mleku, ki se prodaja v trgovinah, našli sledi virusa H5N1. Čeprav je odkritje virusnih delcev v komercialno prodanem mleku zaskrbljujoče, ameriški vladni urad za prehrano in zdravila (FDA) pravi, da je varno za uživanje, saj proces pasterizacije uniči virus ptičje gripe. Kljub temu pa tudi pasterizacija mleka ne naredi popolnoma sterilnega. Zato ostajajo previdni, opravili bodo dodatne teste, da potrdijo njihovo tezo, hkrati pa se aktivno pripravljajo na možnost, da se bo virus začel širiti med ljudmi. Doslej so zabeležili dva primera okužbe s ptičjo gripo pri ljudeh, ki so bili v stiku z okuženim govedom na kmetijah.
"Tveganje ptičje gripe trenutno ostaja nizko, vendar smo še naprej močno pripravljeni, ko bodo na voljo novi podatki," je za New Scientist povedala Vivien Dugan iz ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). Skrbi jih tudi morebiten preskok gripe na prašiče, kar bi po njihovo pomenilo še dodatno grožnjo za bolj množičen preskok gripe na ljudi.
Ptičja gripa je nalezljiva bolezen, ki prizadene predvsem perutnino in ptice, lahko pa tudi sesalce in ljudi. Prvič so jo opisali leta 1878 pri perutnini v severni Italiji, prve primere pri ljudeh pa so zabeležili leta 1997 v Honglkongu. Takrat je zbolelo 18 ljudi, umrlo pa jih je šest. Vsi bolniki so se okužili v stiku z bolno perutnino. Virus ptičje gripe ima več podtipov, vendar H5N1 povzroča največ skrbi.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so od začetka leta 2003 do 1. aprila zabeležili 463 smrti med 889 primeri okužb s ptičjo gripo v 23 državah, kar pomeni 52-odstotno smrtnost. Simptomi bolezni so visoka vročina, bolečine v mišicah, glavobol in kašelj, težko dihanje, driska in bruhanje. Najbolj ogroženi so ljudje, ki so v tesnem stiku z okuženimi živalmi. Do zdaj ni dokazov, da bi se virus ptičje gripe (H5N1) lahko širil s človeka na človeka, toda pri več sto primerih, ko so se ljudje okužili v stiku z živalmi, je bila zabeležena stopnja smrtnosti izjemno visoka.
Svari tudi WHO
"Ko virus pride v populacijo sesalcev, se hitro približa ljudem. To je resnično zaskrbljujoče," je pred dnevi dejal predstavnik WHO Jeremy Farrar in opisal primer okužbe v Teksasu v ZDA, kjer se je kmet okužil s ptičjo gripo po stiku z govedom.
WHO je ob tem pozvala h krepitvi nadzora in posvarila pred morebitnim širjenjem bolezni. Farrar je dodal, da že potekajo prizadevanja za razvoj cepiv in zdravil za virus H5N1, in poudaril, da je treba zagotoviti, da bodo regionalni in nacionalni zdravstveni organi po vsem svetu sposobni pravočasno diagnosticirati bolezen.
