Evropski poslanci so začasni dogovor o direktivi, ki so ga februarja dosegli s Svetom EU, potrdili s 381 glasovi za in 225 proti, 17 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Nova pravila določajo strožje omejitve in ciljne vrednosti za onesnaževala, ki imajo najhujše posledice za življenje ljudi. Med temi so trdni delci PM2,5 in PM10, dušikov dioksid (NO2) in žveplov dioksid (SO2). Za delce PM2,5 bodo letne mejne vrednosti prepolovljene s 25 na 10 mikrogramov na kubični meter, za NO2 pa s 40 na 20.
Te standarde bo treba doseči do leta 2030, pri čemer bo ob izpolnjevanju posebnih pogojev možen odlog za največ deset let. Eden od pogojev je na primer, da bi standarde lahko dosegli le z drastičnimi spremembami ogrevalnih sistemov gospodinjstev. Vse članice bodo morale do konca leta 2028 pripraviti načrte s kratko- in dolgoročnimi ukrepi za doseganje standardov. Če bodo kršile pravila, jih bodo lahko prizadeti državljani in nevladne organizacije tožili. Državljani, ki bodo utrpeli zdravstveno škodo, pa bodo upravičeni do odškodnine. Zakonodaja predvideva še uvedbo več točk za spremljanje onesnaženosti zraka v mestih, podatki o tem pa bodo bolj primerljivi na ravni EU.
Nove standarde bodo morale zdaj potrditi še države članice, ki bodo imele po uveljavitvi dve leti časa za prenos v nacionalno zakonodajo.
V EU bi se lahko po ocenah Evropske agencije za okolje izognili več kot 300.000 primerom prezgodnjih smrti na leto. Leta 2021 je bilo vsaj 253.000 prezgodnjih smrti posledica izpostavljenosti onesnaženosti z delci PM2,5 nad najvišjo dopustno koncentracijo petih mikrogramov na kubični meter, ki jo priporoča WHO.
