Terjajo pojasnila

Po preiskavah glede Darsa burno med Svobodo in NSi

A.S./STA
24. 4. 2024, 15.38
Posodobljeno: 24. 4. 2024, 15.44
Deli članek:

Član komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz Svobode Teodor Uranič je na predsednika Knovsa Janeza Žaklja (NSi) naslovil zahtevo za pojasnila glede očitkov zlorabe komisije ob nadzoru na policiji po aferi Dars v medijih. Žakelj pa želi s pregledom revizijske sledi odkriti, kdo je zaupne informacije posredoval medijem.

Sa. R.
Dars

Uranič je v zahtevi za pojasnila povzel poročanje portala Necenzurirano, da naj bi pooblaščena skupina Knovsa novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi. Pri tem je pomembno vedeti, da je bil nadzor pooblaščene skupine izveden v času, ko je Nacionalni preiskovalni urad že vodil predkazenski postopek v zadevi, je navedel Uranič in dodal: "Ob tem pa se pojavljajo tudi namigi, da naj bi vi kot predsednik Knovsa ter vaš strankarski kolega Matej Tonin, ki je prav tako član Knovsa, zlorabila pristojnosti komisije zato, da bi ugotovila, kako daleč v strankarsko in poslovno omrežje NSi je segala kriminalistična preiskava."

Od predsednika Knovsa tako pričakuje, da bo sklical nujno sejo Knovsa, na kateri od Žaklja in Tonina pričakuje, da pojasnita, "kdo, kako in zakaj vam je posredoval telefonske številke, ki ste jih potem 'nadzirali' na policiji, ter ali sta informacije o morebitnih ukrepih zoper posamezne telefonske številke razkrivala njihovim uporabnikom, in nenazadnje, da se vse te javne navedbe in obtožbe razčisti".

Žakelj je danes v izjavi za medije sicer navedbe na portalu označil za "zlonamerno podtikanje". Pojasnil je, da je pooblaščena skupina Knovsa lani opravila več nenapovedanih nadzorov v vseh nadzorovanih službah, "nadzori so vedno opravljeni korektno in v skladu z zakonom, vsaka nadzorovana služba, torej tudi generalna policijska uprava, pa ima možnost, da nadzor odloži, če bi to recimo resno ogrozilo potek preiskave ali predkazenskega postopka". "Generalna policijska uprava doslej nadzora ni nikoli odložila in je z našo komisijo korektno sodelovala. Informacije, ki so prišle v javnost, so zaupne narave. Kot predsednik Knovsa sem zato odredil pregled revizijske sledi, da se ugotovi, kdo je informacije nezakonito posredoval medijem," je dejal Žakelj.

Ob tem pa vidi v objavi članka širše ozadje: "Članek se je pojavil po tistem, ko je poslanka NSi Vida Čadonič Špelič opozorila, da je direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič krivo pričal pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume političnega vpletanja v policijo in potem, ko je Knovs obvestil javnost o sprejetju poročila glede aretacije domnevnih ruskih vohunov, ki obremenjuje tako premierja kot direktorja NPU. Očitno gre za orkestriran napad Gibanja Svoboda na Novo Slovenijo zaradi našega vztrajnega dela, da se pred preiskovalno komisijo zasliši predsednika vlade Roberta Goloba," je navedel Žakelj.

Oglasil se je tudi predsednik preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno politizacijo policije Aleš Rezar (Svoboda). NSi očita laži, ki pa jih vidi kot "rešilno bilko NSi pred evropskimi volitvami". Vnovič je izpostavil, "da obstajajo indici in utemeljen sum, da so tajni podatki preiskovalne komisije nezakonito prešli v roke predsednika Knovsa". "Sam ne bom podajal preuranjenih zaključkov, saj bomo naznanilo suma kaznivega dejanja podali pristojnim organom. Vsak si pa lahko ustvari svoje mnenje, za kaj pri tej zadevi v resnici gre. Je pa to problem nepredstavljivih razsežnosti, enako kot sum zlorabe Knovsa za pridobivanje podatkov o prisluškovanju zvestih predstavnikov NSi," je navedel Rezar.

Kriminalisti NPU so zaradi zlorabe položaja in nedovoljenega dajanja ter sprejemanja darili v torek izvedli 23 hišnih preiskav v zvezi z Darsom. Kaznivih dejanj je osumljenih šest oseb, tri so ostala pri poskusu, z enim naj bi osumljeni omogočil drugi družbi pridobiti posel v višini 16 milijonov evrov. Na Darsu so potrdili, da so obiskali njih, med drugim so se zglasili še pri nekdanjem predsedniku Darsove uprave Valentinu Hajdinjaku in pri Roku Snežiču. Na hišnih preiskavah so preiskovalci zasegli listinsko dokumentacijo, elektronske podatke in elektronske naprave, tako da NPU danes nadaljuje kriminalistično preiskavo s pregledom zaseženih podatkov, so sporočili z generalne policijske uprave.