Predsednik ZDA Joe Biden je za potrditev pomoči zaprosil že v začetku leta, senat z demokratsko večino je svoje delo opravil februarja, v predstavniškem domu, kjer imajo večino republikanci, pa se je zapletlo. Vodja stranke, bivši predsednik ZDA Donald Trump pomoči Ukrajini nasprotuje in republikanci, ki poslušajo njegova navodila, so postopek potrjevanja pomoči zavlekli.
Po iranskem napadu na Izrael minuli konec tedna pa se je pritisk na predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona s strani kolegov in njegovih volivcev zelo povečal in je predloge uvrstil na glasovanje kljub grožnji nekaterih skrajnih republikanskih poslancev, da ga bodo zaradi tega skušali odstaviti s položaja.
Johnson je predloge o pomoči ločil in izidi glasovanj so bili različni. Sedaj bodo tri zakone združili v enoten sveženj in ga poslali v potrditev senatu. Vodja večine Chuck Schumer je danes dejal, da bi lahko o tem glasovali že v torek.
Predlog zakona o pomoči Izraelu je dobil 366 glasov podpore, proti pa je glasovalo 58 poslancev, večinoma demokratov, ki želijo takojšnje premirje v Gazi. Za pomoč Ukrajini je glasovalo 311 poslancev, proti pa 112, večinoma republikancev. Najmanj sporen je bil predlog zakona za pomoč indo-pacifiški regiji, ki je dobil 385 glasov podpore, proti pa je glasovalo le 34 poslancev.
"Kongresniki obeh strank so danes glasovali v interesu naše nacionalne varnosti in poslali jasno sporočilo o moči ameriškega vodstva na svetovnem odru. V ključnem trenutku so stopili skupaj in odgovorili na klic zgodovine," je sporočil predsednik Biden in se zahvalil vsem, ki so pri tem sodelovali.
Odzvala sta se že Volodimir Zelenski in Jens Stoltenberg
Na potrditev pomoči Ukrajini sta se nemudoma odzvala ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Zelenski se je na družbenem omrežju X zahvalil ZDA. "Hvaležen sem predstavniškemu domu Združenih držav, obema strankama in osebnemu predsedniku Miku Johnsonu za odločitev, ki ohranja zgodovino na pravi poti," je zapisal.
"Demokracija in svoboda bosta vedno imeli svetovni pomen in nikoli ne bosta propadli, dokler ju bo Amerika pomagala varovati. Ključni zakon o pomoči ZDA, ki ga je danes sprejel parlament, bo preprečil širitev vojne, rešil na tisoče in tisoče življenj in pomagal obema našima narodoma, da postaneta močnejša," je dodal. Ob tem je še izrazil upanje, da bodo predlog zakona podprli tudi v senatu ter ga nato poslali na mizo ameriškega predsednika Joeja Bidna.
Stoltenberg je sporočil, da bosta zaradi potrjenih sredstev varnejši tako Evropa kot tudi ZDA, ker Ukrajina uporablja orožje zveze Nato za uničevanje ruskih bojnih zmogljivosti.
Ukrajina bo dobila 23 milijard dolarjev za ameriško orožje
ZDA Ukrajini pošiljajo obstoječe zaloge orožja in streliva, s kongresnim denarjem pa obnavljajo in posodabljajo lastne zaloge. Okrog 11 milijard bo šlo za financiranje ameriških operacij v regiji, okrog 14 milijard pa za ukrajinski nakup sodobnih oborožitvenih sistemov.
Izrael bo dobil denar za utrditev protizračnega obrambnega sistema železna kupola, ki se je izkazal med zadnjim iranskim napadom. Prav tako bo dobil sredstva za druga sodobna orožja in sisteme, v predlogu pa je tudi 9,2 milijarde dolarjev humanitarne pomoči.
Okrog osem milijard dolarjev indo-pacifiški regiji pa bo razdeljenih za vzpostavitev podmorniške infrastrukture in financiranje obrambe Tajvana in drugih ključnih zaveznikov v regiji.
Poseben predlog o TikToku, iranskih sankcijah in prodaji ruskega premoženja je bil potrjen s 360 glasovi proti 58. Matičnemu podjetju TikToka ByteDance daje devet mesecev časa, da aplikacijo proda, ali pa bodo TikToku preprečili dostop do ameriških trgovin z aplikacijami.
