Vsi vidnejši predstavniki opozicije, ki bi mu lahko oporekali, so namreč v zaporu, v izgnanstvu, jim je bila kandidatura zavrnjena, ali pa so umrli. Trije kandidati na voljo za izbiro na volitvah so vsi koalicijsko Putinovi, in sicer Nikolaj Haritonov iz Komunistične partije, Leonid Sluckij iz Liberalnodemokratske stranke in Vladislav Davankov iz stranke Novi ljudje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Noben od njih nima možnosti zmage, in tudi v primeru tega teoretičnega dogodka ne bi prišlo do opazne spremembe režima.
Za Putina naj bi se po trenutnih javnomnenjskih raziskavah izreklo kar 82 odstotkov volivcev ob 71-odstotni volilni udeležbi. V državi z omejenimi političnimi in državljanskimi pravicami, medijsko cenzuro, prepovedjo delovanja večine organizacij za varstvo človekovih pravic in zatirano civilno družbo je razvoj opozicije praktično onemogočen.
Onemogočanje opozicijske protikandidature
Najvidnejši poskus kandidature v opoziciji je bil od Borisa Nadeždina, odkritega nasprotnik vojne v Ukrajini. Protivojna drža mu je prinesla nepričakovano visoko podporo, mnogi Rusi po vsej državi pa so stali v dolgih vrstah, da bi s podpisom podprli njegovo kandidaturo. Ob predložitvi 105.000 podpisov od 100.000 potrebnih za vlogo kandidature, jih je volilna komisija 9000 označila za neveljavne in s tem kandidata zavrnila. Najglasnejši nasprotnik Putina, Aleksej Navalni, ki je proti Putinu kandidaturo vložil leta 2018, pa je umrl 16. februarja iz nepojasnjenih vzrokov med prestajanjem zaporne kazni.
"Prihajajoče predsedniške volitve v Rusiji ne bodo tiste prave volitve, kot jih poznajo urejene demokracije. Gre za farso oziroma iluzijo demokracije ter prepričevanje tako tujine kot domače javnosti o tem, da gre dejansko za volitve oziroma za izbiro," je v pogovoru za STA opozoril strokovnjak Branko Soban, ki ocenjuje, da so zadnje kolikor toliko demokratične volitve v Rusiji potekale pod Borisom Jelcinom.
Tridnevne volitve bodo olajšale manipulacijo števila glasov
"S prihodom Putina na oblast se je pričela politika izrivanja opozicije, med drugim tudi z zviševanjem volilnega praga, s tem pa so oblasti imele več prostora za manipulacije in prirejanje rezultatov volitev," nadaljuje Soban. Goljufije na ruskih volitvah so dokaj pogost pojav, pri čemer ocenjuje, da je med 10 in 20 odstotkov glasov vedno prigoljufanih. "Tudi zato so si v Rusiji omislili tridnevne volitve, da imajo več časa za tovrstne manipulacije," je opozoril in dodal, da tudi če bi bila udeležba nižja od predvidene, bi jo oblasti umetno povišale na želene odstotke. Ne gre namreč samo za potrditev Putinove zmage, ampak tudi za prikaz domnevnega povišanja podpore predsedniku glede na zadnjo izvolitev.
Pasivni konformizem državljanov, ki jih je diktatura naredila apatične
Soban opozarja tudi, da so številni Rusi postali pasivni konformisti. "Režim je s svojo politiko privzgojil strah, kot je to značilno za vse diktature. Posledica tega je politična apatija. Tovrstni režimi si namreč želijo, da bi ljudje kimali z glavo, se udeležili volitev in glasovali za šefa," pojasnjuje.
Putinovo vladavino so od leta 2000 zaznamovale predvsem vojne. "Še kot premier je začel vojno v Čečeniji, nadaljeval je z Gruzijo, potem je reševal diktatorja Bašarja al Asada v Siriji, pred desetimi leti pa je na vrsto prišla Ukrajina. Rusija je v nenehni vojni in tak položaj Putinu ustreza, ker je z državljani v nenehnem strahu za življenje veliko lažje manipulirati."
Udeležba na pogrebu Navalnega nakazuje na tihi upor
Množična udeležba na pogrebu Navalnega je po Sobanovem mnenju nakazala, da neglede na domnevne rezultate javnomnenjskih raziskav, vsa Rusija le ni na strani Putina. Počasen razpad monolitne podpore bo Putin vedno težje krpal. Putin namreč ljudem ni dal ničesar. Še sam je pred kratkim pred parlamentom govoril o ruski revščini, ki po njegovi 25 letni vladavini še vedno vztraja. Hkrati je Rusov vedno manj, covid-19 je povzročil milijon presežnih smrti, mnogi pa državo zapuščajo. "Konsolidacija družbe bo tako izjemno težka, ker se ljudje kljub pasivnemu konformizmu ne strinjajo več z vsako potezo oblasti. Zato menim, da je pred Putinom en zelo težek mandat," je še dodal.
