Komisija za ustavna vprašanja spodnjega doma italijanskega parlamenta je zamrznila postopek za spremembo zakona iz leta 1951, ki izključuje možnost preklica priznanja pokojnim odlikovancem, kot je denimo maršal Tito, ki ga je Italija odlikovala leta 1969. Komisija je postopek zamrznila kljub temu, da je desnosredinska večina nedavno odobrila zakonski predlog, ki bi odprl pot posthumnemu odvzemu odlikovanja vsem, ki so zagrešili krute zločine proti človeštvu, na spletni strani danes poroča Primorski dnevnik. Odločitev je komisija sprejela po objavi sporočila na spletni strani urada predsednika republike Sergia Mattarelle, "da so odlikovanja vezana na življenje prejemnika odlikovanja in prenehajo z njegovo smrtjo".
V Demokratski stranki so prepričani, da pojasnilo Kvirinala izpodbija pravne temelje za odvzem odlikovanj umrlim in da dejansko ni več pogojev za sprejetje tega zakona. Pomembno vlogo pri tem je po poročanju Primorskega dnevnika igrala senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc, ki sta ji pomagala tržaška zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klabjan.
Več poslancev iz desničasrkih Bratov Italije na čelu z Walterjem Rizzettom, prvopodpisanim pod predlog zakona o odvzemu odlikovanja Titu, je sporočilo Kvirinala glede samodejnega prenehanja odlikovanj italijanske republike po smrti prejemnikov pozdravilo. Po njihovem prepričanju to pomeni, da se bo "popravil seznam odlikovancev in umrlih", s čimer se bo s seznama "dokončno črtalo odlikovanje za maršala Josipa Broza Tita", je v sredo poročala Ansa.
Komisija za ustavna vprašanja je konec februarja na pobudo desnih strank Bratje Italije in Lige podprla besedilo zakonskega predloga, po katerem bo lahko vlada preklicala priznanje odlikovancem tudi po njihovi smrti. Predvsem Bratje Italije premierke Giorgie Meloni so se zavzemali za to, da bi Titu odvzeli državno odlikovanje, s čimer naj bi po njihovem vsaj delno popravil krivice, ki da so jih doživeli Italijani v Istri ter vsi, ki so končali v fojbah.
